mv5bmmuwn2y5ogytmtgzzi00ndmxltg2ytitmzvhyzc1y2ezywm2xkeyxkfqcgdeqxvynzi1nzmxnzm-_v1_sx1777_cr001777999_al_

Titan (2018)

Kaj nas kvalificira za ljudi? Kaj nas naredi človeške? Zunanji oris potencialno briljantne in provokativne zgodbe o transhumanizaciji je razmazana slika, ki se prikrade čisto do roba, kjer postane zanimivo, ampak konstantno odkloni tisti finalni korak dlje od predvidenega in banalnega. Film ni katastrofalen, ampak rutinski z malo želje po tveganih narativnih odločitvah, dokler se vse skupaj s protagonistom ne pretvori v nerazpoznavni vesoljski stvor.

mv5bmdu3y2rkntktzjfjyi00mwnklweymzctmjhlndhmymnizjg5xkeyxkfqcgdeqxvynzi1nzmxnzm-_v1_sx1777_cr001777999_al_

Zgodba: V bližnji prihodnosti, ko površje Zemlje ni več primerno za naselitev, je bivši pilot zračnih sil Rick Janssen izbran za vojni eksperiment ustvarjanja človeka, ki je sposoben preživeti v surovem okolju Saturnovega meseca Titan. Ko se s svojo družino preseli na otok v Atlantskem oceanu, Rick ugotovi, da je eksperiment drugačen, kot je pričakoval in da cel program služi kot skrivnostni poizkus za koloniziranje Titana in širjenje meja človekovih izkušenj.

mv5bmty5yji5mmmtmdu4my00yzvjltgzzwytodexmzu4mdrizdk2xkeyxkfqcgdeqxvynzi1nzmxnzm-_v1_sx1777_cr001777999_al_

Težava je pri scenariju, ki ga je spisal Max Hurwitz. Ta se nikoli ne posveti zornemu kotu Janssena (Sam Worthington), ampak vedno, ko postane delno zanimivo, preskoči na pogled Abigail (Taylor Schilling). Kadar imaš v osrčju zgodbe lik, ki doživlja nekontrolirane fiziološke spremembe, vedno izberi njegov aspekt. Je veliko bolj smiseln. Janssen namesto polno izdelanega karakterja postane le postranski element zgodbe, njegovi notranji vzgibi pa z minutažo vse bolj izginjajo. Če govorimo o mojstru body horror žanra, moramo na tej točki omeniti izjemnega Davida Cronenberga in njegovo priredbo The Fly (1986). Mojstrsko delo, ki bi si ga pisec Hurwitz lahko ogledal, preden se je lotil ustvarjanja Projekt: Titan. Gre za dva povsem različna filma, ampak se oba ukvarjata z odnosom med identiteto in telesom. 

mv5bzgmzztflmzytymq4mi00ytk4lwi2yjctn2i1ztjkntu3zwe3xkeyxkfqcgdeqxvynzi1nzmxnzm-_v1_sx1777_cr001777999_al_

Film je naredil napako že pri promocijski kampanji, saj je ta nakazala, da bo nekaj večjega; futuristično potovanje na drugi svet ali celo nadaljevanje Avatarja. Seriji uvodnih ekspozicijskih prizorov, ki predstavijo ravno dovolj informacij, da zgodba lahko teče naprej – karakterizacije v filmu ni – se hitro vprašamo, v katero smer se premikamo. Kakšen je cilj, h kateremu stremi film? Tudi znotraj filmskega univerzuma, ki dovoljuje marsikaj neverjetnega, so pravila nenehno kršena in spreminjajoča.

O sami pomembnosti misije ni spregovorjeno veliko, medtem ko se osebki v “eskperimentu” obnašajo, kot da ne vedo, zakaj so tam in zakaj so sprejeli to nalogo. Zlobni poslovnež prikriva dejstva, kako bodo ustvarili “človeško dvoživko” in jo poslali na drug planet? Na kakšen način s tem rešijo preostanek človeške vrste? Slabši od nerazrešenih vprašanj je samo še sklep filma, ki ne nudi nikakršnega moralnega zadoščenja, pač pa je žalostno smešen in patetično šibak. Kot del njihovega urjenja za misijo je celoten film v prenesenem pomenu zgolj tekmovanje v tem, kdo od gledalcev zdrži najdlje pod vodo.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *