screen-shot-2019-03-14-at-12-26-00-pm-700x182

Avengers: Endgame (2019)

Avengers: Endgame je bil za oboževalce Marvelovega superherojskega vesolja najbolj pričakovan film leta. To je kakopak razumljivo, saj je več kot tri ure dolg spektakel zamišljen kot epski zaključek nekega obdobja, ki ga gledalci zvestno spremljamo že od prvega Iron Mana naprej pred dobrimi desetimi leti. Da bo film eksplodiral in obnorel svetovno občinstvo, je bilo torej za pričakovati, vseeno pa se mi zdi, da je evforija nekoliko pretirana. Razumem, da so mnogi na ta film čakali celo življenje, ampak histerični odzivi oboževalcev na spletu, množična panika zaradi dejstva, da film traja tri ure, posnetki množičnih ruvanj pred vhodi kinodvoran ter pošiljanja grozilnih sporočil tistim, ki bi razkrili vsebino filma, me spominjajo prej na obnašanje verskih fanatikov kot pa oboževalcev franšize.

Rezultat iskanja slik za AVENGERS ENDGAME MOVIE PICTURES

Ključen dejavnik pri ocenjevanju tega filma je predvsem pristop, ki ga gledalec ubere. Če ste oboževalec Marvelovega superherojskega vesolja in vanj tudi čustveno vpleteni, boste v Endgame nedvomno uživali. Gre namreč za tiste vrste film, ki oboževalcem dobesedno piha na dušo in jih polni s prijetnimi občutki nostalgije in čustvenimi slovesi nekaterih ključnih akterjev celotne franšize. Če vsaj približno sledite tem stranem, pa veste, da sam nisem pretiran oboževalec smeri, ki jo je v zadnjih letih ubral Marvel, saj me ta preveč spominja na produkte, izdelane v kozmetični industriji. Prav tako nisem ravno poglobljen v zgodovino Marvelovih stripov in zato ne poznam celotne mitologije, na kateri filmi temeljijo. Do pričujočega izdelka sem torej pristopil z določeno mero zadržanosti in gole radovednosti glede tega, kako se bo določeno obdobje priljubljenih superherojev pripeljalo do svojega zaključka.

Rezultat iskanja slik za AVENGERS ENDGAME MOVIE PICTURES

Film se začne zelo vzpodbudno; prva ura je namreč namenjena prikazu stiske, s katero se srečujejo superheroji, ki so uspeli preživeti ikonični Thanosov tlesk s prsti, ki je izbrisal polovico človeštva. Ta del filma je hkrati najboljša ura v celotnem Marvelovem vesolju, saj se zgodba distancira od za franšizo značilne kombinacije otročjih šal, eksplozij in akrobacij pred zelenim ekranom, ampak v ospredje postavi superheroje kot ranljive like, ki so razklani med tem, če bi se maščevali Thanosu ali pa krenili naprej s svojimi življenji in skušali preboleti krivdo ob porazu. Njihove usode v “post-Thanovskem” svetu so preprosto, ampak prepričljivo izrisane, zanimivo pa je tudi gledati razvoj medsebojnih odnosov, ki so kakopak bistveno bolj zapleteni in emocionalno nabiti kot sicer.

Škoda le, da se film v drugem in tretjem dejanju spremeni v tisto, kar Marvel producira že zadnjih nekaj leta; v precej ziheraško, četudi kompetentno narejeno zabavo, ki gledalcu podari točno tisto, kar pričakuje… in žal nič več kot to. Z vzpostavitvijo koncepta potovanja potovanja skozi čas superheroji krenejo v preteklost, da bi preprečili Thanosovo zmagoslavje, pri tem pa obiščejo nekatere lokacije iz prejšnjih filmov, kar v prvi vrsti služi kot simpatičen nostalgični izlet skozi prve Avengers, Thora in Guardians of the Galaxy. Na tem mestu me je zmotila nekoliko zmedena razlaga pravil potovanja skozi čas, ki se – vsaj tak občutek sem dobil – spreminjajo tako, kot se zgodbi pač zljubi. Toda hiter tempo, preprosto šale in vznemirljiva akcija poskrbijo, da se gledalec z nelogičnostmi ne ukvarja preveč.

Rezultat iskanja slik za AVENGERS ENDGAME MOVIE PICTURES

Druge napake v filmu ležijo na tem, kaj so nam obljubljali prejšnji filmi. Brie Larson kot Captain Marvel naj bi – vsaj če sodimo po njenem samostojnem filmu in obljubah producenta Kevina Feigea – igrala zelo pomembno vlogo v pričujočem filmu, vendar temu ni tako; Captain Marvel se pojavi zgolj za nekaj minut in navkljub velikanski moči ne uspe storiti ničesar, film pa se niti ne trudi pojasniti njene odsotnosti. In glede na to, da je Larsonova kot Captain Marvel izredno lesena in dolgočasna, se nad njeno minimalno vlogo v filmu nisem pretirano pritoževal. Večja težava je Thanos, ki je bil v Infinity War presenetljivo zanimiv in zlovešč hudobec s tragičnim ozadjem, tu pa je zreduciran na nezanimivega statista, ki se zdolgočaseno bunka s superheroji. Nasploh sem med ogledom Endgame dobil občutek, kot da je stopnja tveganja za naše junake bistveno manjša, zaključni spopad, ki se sicer močno trudi vzpostaviti občutek epskosti, pa kljub atraktivnim akcijskim prizorom izpade nekoliko medlo.


Drugo mnenje: Lanskoletni Avengers: Infinity War je bil zares vrhunski kos akcijske filmografije, medtem ko Endgame nudi »le« dostojen finale. Prav tako dober, a če bi moral izbirati, bi raje še enkrat pogledal prvega. Vseeno pa govorimo o koncu megalomanskega poglavja, kot ga zgodovina filma verjetno še ni videla. To moramo priznati tudi tisti, ki nismo največji oboževalci stripovskih celovečercev, a v njih z lahkoto najdemo užitek in zabavo. Arhetipske zgodbe o dobrem in zlu, reševanju sveta, kolektivni moči, premagovanju ovir in osebnih strahov, bitkah za pravico in usodo vesolja so nadvse primerne za bombastično akcijo in komične vložke, zato so pogosto kratkočasne, ne pa toliko poglobljene. Razmišljanje o smiselnosti dogodkov, likih in prepletu posameznih superherojskih filmov pa prepuščam tistim, ki so na tem področju bolj razgledani.

Po tem, ko je Thanos s tleskom prstov izbrisal polovico življenja v vesolju, morajo preživeli Maščevalci najti način, da se še enkrat za vselej poberejo s tal, združijo ter povežejo in skupaj rešijo svet. Če je prva tretjina filma namenjena žalovanju in prebolevanju izgube, je zadnja prihranjena za kaotično eksplozijo streljanja in obmetavanja z udarci. Dogajanje je neprestano in tehnično gledano je film klasa zase, po drugi strani pa je njegov efekt še najbolj odvisen od posameznikove stopnje vpletenosti v Marvelovo vesolje. 

Gal Jerman


Rezultat iskanja slik za AVENGERS ENDGAME THANOS

Avengers: Endgame je povsem zadovoljiv in kratkočasen spektakel, ki zaigra na vse prave strune in oboževalce pripelje do katarze, še posebej, če so na junake in njihova življenja čustveno navezani. Moja malenkost ostaja nekje na sredini; film mi je dal tisto, kar pričakujem in to hkrati predstavlja njegovo največjo slabost. Da se je odvrtel pred mojimi očmi brez vidnejših presenečenj in odstopanj. Skratka; za mnoge razburljiv čustven tobogan, zame pa zgolj še en Marvelov film. “Game over, man… game over”.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

One thought on “Avengers: Endgame (2019)

  1. Če nisi gledal 21 filmov ki so prišli prej ti bo ta film brez veze. Seveda film je predvidljiv kot nevem kuga sej ker pa ni in s tem mislim kateri koli film narjen v zadnih kaj jst vem kolk letih, od začetka filmske produkcije basicly. in kot standalone film je garbage ampak to ni poanta tega filma poanta filma je da je seštevek 21 filmov ki so se zgodili pred njim. začetek je zanimiv saj prikaže heroje kot poškodovane. potem ta time travel ki ga ljudje tako hudo obsojajo: vsi smo gledal back to the future in ogromno drugih time travel zgodb kjer je celotna poanata jasna če kej v preteklosti narediš narobe si spremenu svojo sedanjost kr pa meni osebno ni nikoli šlo preveč v račun mogoče ker se zanimam za znanost ali pa ker sem idiot nevem. Kako je bil tle zastavljen time travel je bil kar dobro saj je preteklost nega druga realnost ker uganite kar se je zgodilo nemoreš spremenit. seveda je nakoncu to malo obrnjeno na glavo z stevom rogersom ampak in njegovo vrnitvijo ker je bil postaran ampak spet to je fan service nič drugega. še eden izmed problemov ki jih imajo drugi je thanos ki je močan tudi brez kamnov. razumeti moramo da je bil thanos močan že prej močnejši od vseh po pravici povedano plus to ni bil thanos iz “naše realnosti tiste ki jo spremljamo mi” ampak thanos iz druge realnosti tako da je tam lahko močnejši. finalna bitka je bila neverjetna katere poanta je bila da vidimo vse nakup .

    No sedaj pa še neki besed o nasploh MCU in tako: ja sej so vsi filmi predvidljivi sej so narjeni po podobnem kopit. ljudje pravjo otroške šale, vse šale razen šal iz seksa in ćrnih šal so otroške v filmih pa drugih sploh ne najdeš razen če je film zelo črn. poanta humorja v filmih je da se smejijo vsi ne samo tistih nekaj procentov ki razume humor visokega nivoja(če tak obstaja).

    no pa pozabil sem reči nakaj besed o razmišljanju med filmom, če izklopiš možgane je ta film dober ker je akcija pa en kp šal ki jih razumejo tud otroci. če pa zraven lahko dosti hitro razmišljaš je pa tudi zanimiv ampak moraš predtem poznati celoten MCU saj je film seštevek vseh zadnih in ti lahko izjave kot so on your left pomenijo dosti ali pa characterji ki so bili v prejšnih filmih prikažejo neko zgodbo primer hydra elevator.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *