F_D5_01292.NEF

Long Shot (2019)

Režiser Jonathan Levine in scenarista Dan Sterling (The Interview) ter Liz Hannah (The Post) vedo, kako posneti dobro romantično komedijo, ampak tokrat nikakor niso našli skupnega jezika. Škoda, ker se je Levine v preteklosti že podpisal pod odlični 50/50 (2011) in spodobna The Wackness (2008) ter Warm Bodies (2013). Potem pa je prosti pad v kvaliteti nakazal z The Night Before (2015) in sedaj je končno pristal na dnu. Katastrofalna nesreča (z eksplozijo in letečimi koščki po zraku) od filma Long Shot bi morala vsaj za določen čas pomeniti konec njegove kariere.

Neduhovit, prisiljen, neumen, otročji, ridikulozen. Film, ki se smatra za komedijo, v prvih dvajsetih minutah ne ponudi niti enega iskreno smešnega trenutka. Nič bolje ni v nadaljevanju. Novinar Fred se izdaja za člana neonacistične ekstremne skupine, dokler ga ti ne odkrijejo in mu grozijo z življenjem. V pobegu se Fred vrže skozi okno večnadstopne hiše, se odbije od avta na ulični pločnik in s porogljivimi komentarji odšepa stran. To je nivo, ki ga premore skropucalo Zapelji me, če me moreš, zelo verjetno eden najslabših filmov letošnjega kinematografskega leta.

01-l


Zgodba: Fred Flarsky, brezposelni novinar, uničen od lastne nesreče, se odloči, da bo osvojil Charlotte Field, njegovo simpatijo iz otroštva, ki je danes ena najmočnejših in nedosegljivih žensk na planetu. On je politični novinar, s talentom za vse, kar prinaša težave. Ona je najboljša diplomatka v državi s talentom za … pravzaprav karkoli. Ko se Fred (Seth Rogen) odloči, da se bo ponovno zbližal s srednješolsko simpatijo (Charlize Theron), jo navduši s humorjem in mladostniškim idealizmom. Žal pa lahko njegova brezskrbnost uniči njeno kariero pot, ki je tik pred pomembno prelomnico.


04-l

Zdi se, kot da so ustvarjalci prav vse odločitve glede kreativnega procesa sprejeli napačne. Kot da ni dovolj neumen že osnovni zaplet, da se inteligentna, sofisticirana in uspešna državna sekretarka zaljubi v destruktivnega, nezrelega in butastega novinarja, ki se zakaja, drogira in se skratka obnaša kot kreten. Po vrhu vsega je slaba še izvedba. Par nima prav nič skupnega, razen da je bila ona njegova varuška, ko sta bila še najstnika. Nekaj kulturnih referenc (R&B skupina Boyz II Men) in znanih pesmi iz 80. let (Roxette – It Must Have Been Love) ne more biti dovolj. Ne sme biti dovolj. Žanru komedije neverjetni in malo verjetni zapleti niso tuji, v resnici so dokaj pogosti, ampak to, kar naredi Long Shot, pa je preprosto neumno. In ta neumnost traja več kot dve uri!

05-l

Scenarij je žalitev novinarskega posla, politične scene in vseh žensk na visokih položajih. Poln straniščnega humorja, seksističnih komentarjev, idiotskih dialogov in otročjih šal glede seksa. Vrhunec komedije predstavlja posnetek, v katerem si Fred spermo špricne na svojo zapuščeno brado, video pa po spletu obkroži svet. Vmes je navržena še najbolj klišejska montaža žuriranja, v kateri vidimo imbecilen prikaz uživanja drog. Film jih pravzaprav opeva in spodbuja, še več, od nesrečnega gledalca pričakuje, da bo pogoltnil vso to svinjarijo. Ne manjka niti politični govor, v katerem protagonistka doživi moralni preobrat, razlije svojo dušo in srce, raje izbere idealistično ljubezen in se postavi po robu neumnemu predsedniku in zlobnemu lastniku medijskega konglomerata ter ju na javni televiziji pošlje v rit. Takšni filmi prihajajo v kinematografe. Disaster.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

5 comments on “Long Shot (2019)

    1. Še posebej, ker je Galu všeč Hellyboy! 😉 “Neduhovit, prisiljen, neumen, otročji, ridikulozen.” Si ziher, da ni tole za Hellyboyja? Film je mimogrede ROMANTIČNA komedija. 😉

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *