maxresdefault

Pokémon Detective Pikachu (2019)

Za začetek kratka obrazložitev, preden mi internetna raja začne metati polena pod noge; nisem oboževalec Pokémona oz. njem ne vem praktično ničesar. V pričujoči film sem se spustil brez predznanja oz. kot običajni gledalec, ki ga daje radovednost. Mogoče je to tudi glavni razlog, da me Pokémon Detective Pikachu ni pretirano navdušil. Po ogledu sem namreč krenil na internet in prebral veliko pozitivnih kritik filma s strani oboževalcev Pokémona, kar verjetno pomeni, da je izdelek v prvi vrsti namenjen njim. Zato tudi ne vem, če sem primeren naslov za recenziranje takšnega filma, vendar včasih ne škodi, če mnenje poda nek “zunanji” opazovalec, ki ne gleda na film zgolj skozi očala fanatičnega oboževalca, kot se rado zgodi pri recimo supeherojskih filmih.

Rezultat iskanja slik za pokemon detective pikachu

Glavna težava filma je ta, da mi ni povsem jasno, komu je namenjen. Za otroke je preveč resen in zapleten, a hkrati za odrasle preveč otročji in nedomiseln. Zgodba na površju deluje dokaj preprosto; film je zasnovan kot fantazijska kriminalna komedija, v kateri 21 – letni Tim Goodman (Justice Smith) odkrije, da je njegov oče, detektiv, umrl v prometni nesreči. Tim se vrne v mesto, kjer v sožitju živijo Pokemoni in ljudje ter s pomočjo očetovega partnerja Pikachuja (glas Ryana Reynoldsa) ter novinarke (Kathryn Newton) odkrije globalno zaroto, ki ne bi mogla vključevati bolj klišejske elemente; tajni vojaški eksperimenti, korporacije z apetiti po svetovni dominanci itd. Če sem popolnoma iskren, je zgodba včasih tako po nepotrebnem zapletena, da si ne znam predstavljati otrok, ki bi brez težav sledili filmu.

Druga velika težava filma so izredno enodimenzionalni in nezanimivi liki. Tako Tim kot novinarka sta brezosebna in med njima ni prav nobene prepričljive prijateljske / romantične kemije, ravno zato pa tudi Smith in Newtonova ne uspeta postreči s prepričljivimiva igralskim nastopoma. Edini lik, ki je vsaj delno zanimiv, je Pikachu, pa še ta zaradi prikupnega izgleda in razigranega Reynoldsovega glasu, četudi v osnovi imitira Deadpoola. Svet, v katerem skupaj živijo ljudje in Pokémoni sicer vizualno izgleda zanimiv in na trenutke smo deležni vpogleda vanj, toda podobo kot pri polomiji The Happytime Murders film z omejenim konceptom ne ustvari ničesar domiselnega. Filmski svet je tako zgolj nepomembna kulisa za pozabljivo, formulaično in generično zgodbo.

Rezultat iskanja slik za pokemon detective pikachu

Več o samem filmu nimam za povedati. Prikupen izgled naslovnega junaka, Reynoldsov dinamični glas in za ščepec posrečenih šal so edine dobre plati tega predolgega, generičnega in predvidljivega izdelka. A kot sem že omenil; kot nekdo, ki ni seznanjem s fenomenom Pokémona, sem se ob ogledu pričujočega filma zelo dolgočasil, medtem ko so oboževalci ob njem menda uživali. Če to drži, potem Pokémon Detective Pikachu ni polomija, saj je zadovoljiv vsaj ciljno občinstvo. Večini filmov, posnetih po svetovno znanih franšizah, še to ne uspe.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *