maxresdefault-1

Tu pa tam (2004)

Če bi moral na slovenski (post-osamosvojitveni) filmski sceni izbrati najbolj kulten podzemni film, bi bila to skoraj zagotovo črna komedija Tu pa tam. Kontroverzni film Mitje Okorna, ki je luč sveta ogledal leta 2004. V zgodbi, ki bi se lahko zgodila v vsakem slovenskem mestu, kjer se pojavljajo droge in kriminal, hkrati pa tudi primanjkljaj priložnosti za mlade in pripadajoče iskanje bližnjic za hitro obogatitev, lahko spremljamo štiri postopače z ravno takšnimi nameni. Kako na hitro obogateti. Z delom v službah, kjer se mora človek konkretno pretegniti zagotovo ne. Četverica protagonistov, ki jo sestavljajo Turčin (Adnan Omerović), Storž (Toni Cahunek), Ortić (Miki Bubulj) in Buddha (Klemen Bučan), zato skuje prav poseben načrt. Da si bo od lokalnega mafijca Frenka (Pavel Okorn) izposodila denar, s katerim bo nato kupila tehnično robo sumljivega izvora in jo kasneje skladno z zdravim kapitalističnim duhom prodala za bistveno višjo ceno.

Vse lepo in prav, a kaj ko nesreča nikoli ne počiva. Odhodu dekleta je namreč sledilo tudi slovo kovčka z denarjem, temu pa sanje o hitri obogatitvi. A zamuda možnosti za poceni nakup ni bila edina stvar, ki se je zgodila našim junakom. Izposojeni denar je potrebno vrniti in gangsterji ne poznajo milosti. Ali bo četverici uspelo, saj časa ni veliko?

tu-pa-tam-258

S stvarjenjem filma Tu pa tam je Mitji Okornu in ekipi uspelo ustvariti mojstrsko komedijo, ki je z leti pridobila status kultnega izdelka. In kot se za izdelek takšnega slovesa spodobi, ima ta tudi pripadajoče spremstvo, ki vneto skrbi, da povedi v slogu »Ali boš sedel zadaj ali zadaj-zadaj?« še dolgo ne bodo zapustile vsakodnevnih neformalnih pogovorov.

Bi se po petnajstih letih prileglo nadaljevanje? Z vidika potrebe po novih prigodah uvodnih protagonistov, vsekakor. Vendar moramo biti glede svojih pričakovanjih realni. Kajti vprašanj o tem, kako nadaljevati je verjetno več kot odgovorov; kakšna naj bo zgodba, kdo naj igra in podobno. Poleg omenjenih nejasnosti ne smemo pozabiti še na dve stvari. Prvič, na dejstvo, da spontanega in svobodnjaškega saj-nimamo-kaj-izgubiti duha, v katerem je nastal film, ni mogoče več ponoviti. Stvar se je pojavila, zgodila in odšla v preteklost. Drugič, da danes živimo v drugačnih časih. Po drugi strani pa, poglejte uspehe filma Pr’ Hostar (2016), ki so v veliki meri nastali zaradi priljubljenih posnetkov, objavljenih na spletni platformi YouTube. Kdo ve, mogoče pa? A z ustreznim načrtom, saj je drugače boljše, da nekatere stvari ostanejo del prijetnega spomina na preteklost.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *