00-l

Us (2019)

Us oziroma US (Združene države Amerike) tako kot režiserjev prejšnji film, uvod v svojstven žanr grozljivke, ki je skozi filmsko grozo mojstrsko vpeljal problematiko rasizma, tudi tokrat ponudi paleto družbeno političnih motivov, ki se pretakajo po žilah strašljivo dobrega celovečerca. Ta po prvem ogledu zbega, nato pa se prikrade v sanje kot zlovešči dvojnik z morilnimi vrtnimi škarjami in sili v razmislek ter refleksijo. Sami sebi smo največji sovražnik, nevarni kot potlačena travma, ki vpliva na celotno družino. Trenutno je Jordan Peele, ki je s svojo produkcijsko hišo Monkeypaw Productions film tudi produciral, eden najbolj inovativnih scenaristov in režiserjev v poslu.

Začel je z visceralnim in surovim. S čustvom in z mentalno sliko, bolj natančno s konceptom, da na drugem peronu čez železniško progo pozno ponoči vidi verzijo samega sebe. Nato pa je koncept razvijal. Kaj je tako strašnega pri “doppelgänger” mitologiji? Odgovoril si je, da lastni notranji demoni, travme in nepojasnjeni vzgibi.

mv5bmju0mta3ntmwnl5bml5banbnxkftztgwotu0nzg2nzm-_v1_sx1500_cr001500999_al_


Adelaide Wilson (Lupita Nyong’o) se s svojo družino – možem Gabom (Winston Duke), hčerko Zoro (Shahadi Wright Joseph) in sinom Jasonom (Evan Alex) – odpravi na idilične počitnice v družinsko počitniško hišo na plaži. Ker jo iz preteklosti preganja nepojasnjena in nerešena travma, spremlja pa še vrsta nepričakovanih naključij, postaja prestrašena Adelaide vedno bolj prepričana, da se bo njeni družini pripetilo nekaj groznega. Po preživetem dnevu na plaži se družina vrhe v hišo, ko se v večernih urah na dovozu pojavijo štiri podobe. Kmalu odkrijejo, da so to njihovi dvojniki.


mv5bmjq0njy3njy3mv5bml5banbnxkftztgwndu0nzg2nzm-_v1_sx1500_cr001500999_al_

Vsiljivci so videti povsem enako kot oni. Ampak to niso Oni, ampak Mi. Film je psihološki teror o pošastih znotraj človeka in govori o nas kot posameznikih ter kot del skupine. Protagonist zgodbe je torej nadomestek za občinstvo, kar pomeni, da ni nič nenavadnega, če je videno na velikem zaslonu nejasno in zapleteno. Platno je le odsev zlobne strani, tiste potisnjene globoko navzdol v podzavest. Skrite in ujete strani, ki v temi čaka na svojo priložnost. Odstranjene in ravno dovolj zaznavne, da ponudi večno vprašanje dobrega in zla. Vsi liki so istočasno prikupni in grozljivi, glede na njihovo življenjsko pot, le da so sedaj končno zamenjali mesta.

Obstaja del, s katerim se borimo, da nas ne ujame in ne prevlada. Film je bogat s podtekstom in skritimi pomeni, ki ji režiser izraža z bizarnimi vizualnimi sekvencami. Notri so na prvi pogled vključeni čisto nepovezani prizori, ampak tudi kot takšni sprožajo ideje in občutke ter služijo kot sociološki komentar na duh časa. In tako kot mnogi dobri filmi tudi ta napada širši pogled na družbo, politični sistem in duševno stanje posameznika, ki je vpet med njiju. Če je Get Out (2017) predstavljal bitko za preživetje znotraj afroameriške izkušnje, je Us borba znotraj ameriške izkušnje, dualnosti in brezčutnosti privilegiranih. Paranoja in tesnoba sta Adelaide v filmu ujeli šele v odraslosti, a to ne pomeni, da nista od nekdaj bili tam.

mv5bmtg3nzq0mjgzmv5bml5banbnxkftztgwndy0nzg2nzm-_v1_sy1000_cr0015531000_al_

Sam režiser je pojasnil, da s filmom meri na zelo jasen pomen in komentar, ampak ga je ustvarjal za vsakega posameznika posebej. Njegov projekt govori o Združenih državah Amerike, za katere Peele pravi, da ga strašijo, ker smo prišli do točke v času, ko se bojimo “drugega”. Naj bo to skrivnostni napadalec, za katerega mislimo, da nam bo ukradel službo ali vzel življenje, lahko pa je tudi dejstvo, da si nihče ne želi živeti zraven tistega, ki je volil drugače. Vsi kažemo s prstom, kar namiguje, da pošast, ki jo iščemo, nosi naš obraz. Mogoče smo zlo Mi.


Drugo mnenje: Us je bil za marsikaterega ljubitelja sedme umetnosti eden najbolj pričakovanih filmov leta 2019. Kako tudi ne, saj gre za drugi celovečerec komika Jordana Peela, ki je pred slabim dvema letoma nepričakovano navdušil s satirično srhljivko Get Out! in z njo bil nominiran za Oskarja v vseh pomembnih kategorijah. Us ima navidez preprosto zgodbo, za katero bi rekli, da je “sposojena” iz ZF klasike The Body Snatchers; mlado družino, ki preživlja počitnice ob morju, nekega večera preseneti prihod v rdeče pajace nadetih morilcev, ki so na las podobni vsakemu članu družine. Peel v filmu premeteno posvoji “klišeje” iz različnih podžanrov grozljivk od zombijevskega trilerja, družinske psihološke srhljivke pa vse do klasičnega filma o obleganju doma. Z drugimi besedami Us je film, kjer gledalec dobi občutek, da je vse res tako, kot se zdi, četudi je popolnoma daleč od resnice. Film se hkrati distancira od satiričnega naboja predhodnika in krene na pota bolj konvencionalne grozljivke, ki temelji na temačni atmosferi, nevzdržni napetosti in  bučni orkestralni glasbi, ki ni niti malo moteča, ampak služi svojemu namenu in naredi že tako dovolj neprijetno ozračje še bolj strašljivo in tesnobno. Za to se je treba zahvaliti Keelovi mojstrski režiji in močnemu scenariju, odlični igralski zasedbi, režiserjevemu prefinjenemu smislu za humor in tragedijo ter vsebinskimi preobrati, ki sprva delujejo zmedeno, vendar ob tehtnem razmisleku vendarle pridobijo na smislu. Us se lahko uvrsti med najboljše letošnje predstavnike grozljivk in še dodatno utrdi status Peela kot novodobnega kralja kričanja.

Vid Šteh


mv5bmju0mjmyotc4of5bml5banbnxkftztgwmty0nzg2nzm-_v1_sx1777_cr001777898_al_

[spoiler alert] Velika večina dobrih filmov je odprta za diskusijo. Ena izmed takšnih tematik, ki beli glave, je ‘Hands Across America’ prizor ob koncu filma, ki deluje izven konteksta, ampak če kopljemo globlje, ugotovimo, da je tam z namenom. Omenjen je že v uvodu, ko mlada Adelaide (ki bo kmalu ujeta v podzemnem svetu) gleda televizijsko reklamo za dobrodelno kampanjo, ki se je dejansko zgodila 26. maja leta 1986. Milijoni Američanov so se združili za neprekinjeno človeško verigo čez celotno Ameriko, kar je simboliziralo enotnost, povezanost ter prizadevanje za boljšo prihodnost. Pristopnina je stala 10 dolarjev, denar pa je bil namenjen brezdomcem in tistim, ki se soočajo z družbeno lakoto. Ampak seveda kampanja ni porazila brezdomstva. Bila je le glasna, kričeča politična poteza, ki je polovico zbranih 34 milijonov dolarjev porabila za kritje lastnih stroškov. Velika ideja, ki na koncu ni pomenila nič. Jordan Peele je direktno naslovil zgodovinski dogodek: “To je bila demonstracija, ki simbolično lepo prikazuje dualnost Amerike. Če se držimo za roke, bomo ozdravili brezdomstvo. Premagali bomo lakoto. Premišljena poteza, ampak ali je bila to rešitev ali način, kako se ne soočiti s težavo?”

 Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *