02-l_cw8xqvw

Anna (2019)

Čeprav so bili vohunski filmi, navezujoč se na nekdanji dvopolni konflikt med ameriško CIO in njenimi sorojenci ter sovjetskim KGB-jem, zaradi znanih zgodovinskih dejstev tekom let nekoliko potisnjeni v ozadje, žanr ni nikoli povsem zamrl. Kajti vsake toliko se še zmeraj najde izdelek, ki skuša zainteresiranim predstaviti svoj pogled na čase, ko sta si uvodoma omenjena akterja nenehno kazala zobe in grozila z jedrskim orožjem, nikoli pa zares napadla.

Tokratni poklon vohunski komponenti hladne vojne, naslovljen Anna, prihaja iz Francije, pod katerega se je kot producent in režiser podpisal Luc Besson. Zgodba? Nič novega, saj film nadaljuje zadnje čase popularen kult fatalnih vohunk, ki s svojimi čari skrbijo »lepo smrt« nasprotnikov Langleyja, Moskve oziroma koga tretjega.

01-l_xntz7ss

V tokratni zgodbi namreč lahko spremljamo življenje mlade Rusinje Ane (Sasha Luss), do katerega slednja zaradi številnih zlorab goji izrazito odklonilen odnos, v sklopu katerega zadnja zavrača vsakršno upanje na svetlo prihodnost. Vse dokler po spodletelem ropu svojega partnerja ne spozna KGB-jevca Alexa (Luke Evans), ki protagonistki ponudi možnost, da v svoji knjigi življenja obrne novo stran. Povedano drugače, da postane ena izmed njih. Da postane morilski stroj, kot je bila junakinja v filmu Atomic Blonde, ki skrbi za krajšanje persona non grata seznama njenih delodajalcev.

Vse lepo in prav, a kaj sta tu tudi CIA in agent Miller (Cillian Murphy), ki v izvršenih ubojih kmalu najdeta skupno točko, cherchez la femme!

04-l_vw4oxc8

Čeprav nam lahko film kot celota ponudi dokaj dodelano zgodbo, ki jo spremljata zanimiv način vračanja v preteklost in kopica posrečenih dialogov, film ne izstopa iz žanrskega povprečja. Navkljub dejstvu, da so Rusi in njihov način življenja navkljub časom, v katerih živimo, upodobljeni razmeroma objektivno, se pravi, ne kot kopica zapitih ljubiteljev vodke, ki brezglavo teka s scene na sceno, spremlja film nekaj spodrsljajev, ki so mu (vsaj pri meni) onemogočili višjo oceno. Kot prvo bi izpostavil neenotno uporabo ruskega jezika, saj spremlja film kar nekaj sekvenc, kjer glavni junaki, čeprav igrajo Ruse, med seboj govorijo angleško, že v naslednjem prizoru, pa s tretjo osebo brez težav čebljajo v njihovem »domačem« jeziku – jezikovna praksa britanske komedije Allo Allo se ob tem ne zdi napačna. Prav tako bi izpostavil tudi dolžino akcijskih prizorov, ki po nepotrebnem podaljšuje film. Izdelek bi lahko brez težav skrajšali za vsaj deset minut.

Film, ki vas – če si želite nenapornega razvedrila v kinu – ne bo razočaral. Kategorija, v katero bi ga lahko umestili: nakup-vstopnice-ni-bil-napaka.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *