childsplay-1280a-1557785815491_1280w

Child’s Play (2019)

Mogoče gre zgolj za napačen občutek, toda zdi se, da Hollywood vse bolj deluje po principu metanja stvari ob steno v upanju, da se bo ena od njih gor tudi obdržala. To bi pojasnilo ogromno število remakov, predzgodb, medzgodb in re-imaginacij (kar je v osnovi remake z rahlo drugačno zgodbo), ki se zvrstijo vsako leto na velikih platnih. Letos smo bili že deležni predelav klasičnih grozljivk kot npr. Pet Sematary in temu trendu se je sedaj pridružil tudi remake komične srhljivke Child’s Play iz leta 1989, ki je rodila ikonično ubijalsko lutko Chuckyja. Da bo Hollywood slej ko prej obudil tudi to franšizo, ni nikogar presenetilo, toda na ves vpleteni talent, ki ga remake ponuja (Chuckyju je glas posodil nesmrtni Mark Hamill, film pa je režiral Lars Klevberg, ki je že prepričal s formulaično, toda obetavno strašljivko Polaroid) so bila pričakovanja tokrat nekoliko višja kot sicer.

Rezultat iskanja slik za child's play 2019

Previsoka? Morda. Child’s Play ni klasični remake, ampak bolj moderna interpretacija zgodbe o Chuckyju, ki je tokrat lutka, nadzorovana s pomočjo pametnih telefonov. Ko se pri enemu od modelov lutke pojavi usodna napaka, ki Chuckyja spremeni v serijskega morilca, se začne tobogan pretiranih smrti, smeha in napetosti. Vsaj tako nam na začetku film obljublja. Izvirni Child’s Play resda sodi v žanr grozljivke, toda podobno kot The Gremlins, gre za film, ki je močno zaznamovan z unikatnim in sprevrženim smislom za humor. Ravno slednje pa je tisto, kar pričujočemu remaku močno primanjkuje; Chucky ni bil nikoli pretirano strašljiv lik in tudi večina njegovih morilskih pohodov je bila začinjenih s humorjem, tokrat pa je prikazan v bistveno resnejši in temačnejši luči. S tem seveda ni nič narobe, če ne bi film s svojo resnobnostjo šel tako daleč in iz Chuckyja naredil dolgočasno in nezabavno kreaturo.

Rezultat iskanja slik za child's play 2019

Film tako nerodno kobaca med žanroma psihološke srhljivke in obešnjaške črne komedije, žal pa ni posebej uspešen ne pri enem ali drugem. Ni jasno, kako lahko film uporabi Hamillov glas in ga naredi tako monotonega, toda Child’s Play ves potencial, ki ga ima na razpolago, nikoli ne izkoristi do maksimuma. Ne pomaga niti to, da so človeški liki, ki so že v osnovi pogrešljivi, enako prazni in neizraziti, še posebej prijatelji glavnega junaka, dečka Andyja, ki padejo dobesedno od nikoder in ni nikoli docela jasno, zakaj se sploh družijo z njim. Ostali liki (Andyjeva mama, njen fant, sosed policist, ki živi s svojo mamo) so sicer spodobno odigrani in na trenutke v zgodbo vnesejo nekaj življenja, toda nasploh film boleha za pomanjkanjem napetosti, smisla za humor in prepričljivega vzdušja.

Rezultat iskanja slik za child's play 2019


Drugo mnenje: Posodobljeni Chucky je naprednejši in se naveže na sodobni svet kamer ter mikrofonov, pri čemer se izkaže, da je ponovno tehnologija tista, ki ubija. Zlo se prilagodi. Nova verzija morilne lutke terorizira nefunkcionalno družino, dokler njihove težave ne postanejo nepomembne v primerjavi s krvoločnim Chuckyjem. Film še najbolje deluje, kadar je pretiran, absurden in humoren, v prisiljenih resnih trenutkih pa izpade otročje in posmehljivo. Ne pomagajo neprijetni liki, ki ravnajo tipično neracionalno, pa čeprav v trenutkih groze tega od njih gledalci niti ne zahtevamo vedno. Svetla točka filma je vodilni glas Marka Hamilla.

Gal Jerman


Child’s Play postreže z nekaterimi zabavnimi trenutki in kompetentno igralsko zasedbo, ki se navkljub šibkemu scenariju trudi pustiti močan vtis, toda kot celota gre za film z mnogo neizkorišečenega potenciala. Glede na talent, ki je sodeloval pri nastanku filma, bi morala biti končna mnogo več kot zgolj slaba sredina.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *