mv5bmje2nda0mtgxmf5bml5banbnxkftztcwnzm3njaynw-_v1_sy1000_cr0014911000_al_

Dead Poets Society (1989)

Posneti film, katerega osrednja tema je čarobnost pesniške besede, je zahtevno opravilo, še posebej, ker se mnogi – tudi po zaslugi šolskega sistema – izogibajo poezije, saj je v njihovih očeh sredstvo za dolgčas in mentalno masturbacijo samovšečnega poeta. Te problematike – in še marsičega drugega – se dotakne ganljiva drama Dead Poets Society, ki pripoveduje zgodbo o skupini dijakov na konzervativni šoli in njihovem prijateljstvu s profesorjem Keatingom (pokojni Robin Williams v eni svojih najboljših filmskih vlog), ki je v nasprotju s pravili šole močan zagovornik nekonvencionalnih metod učenja. Njegova strast do širjenja izobrazbe kot sredstva za izražanje samega sebe uspe vsega naveličani mladini odpreti vrata v čarobni svet poezije, najbolj čistega in iskrenega načina za dosego osebno svobode. Dead Poets Society je večplastni film, ki uspe ošvrkniti tako zapetost in ozkoglednost izobraževalnega sistema kot tudi gledalcem na enako zabaven kot bridek način predstaviti, zakaj poezija še danes mnogim ljudem tako veliko pomeni. Avstralski režiser Peter Weir s preprosto zgodbo o prijateljstvu, ljubezni in razočaranju uspe v gledalcu prebuditi čustva in ga opomniti, da na tem svetu nikoli ni bilo trenutka, ko posameznik ne bi mogel najti vsaj enega razloga za življenje. Upam si reči, da gre za enega najbolj ganljivih filmov, ki vrhunsko obvladuje tako komedijo kot dramo, seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na odlično igralsko zasedbo, kjer je poleg Williamsa moč uzreti tudi rosno mladega Ethana Hawka in Seana Leonarda. Če kje obstaja film, ki perfektno zajame moto carpe diem, potem je to Dead Poets Society. Moderna klasika.

Robin Williams, Robert Sean Leonard, Josh Charles, and Gale Hansen in Dead Poets Society (1989)

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *