cuckoos_nest

One Flew Over the Cuckoo’s Nest (1975)

Roman avtorja Kena Keseyja, ki je hkrati naznanil novo dobo v literaturi, je bil v dobrih scenarističnih rokah Lawrenca Haubena in Boja Goldmana, da ne omenimo režiserja Miloša Formana. Skupaj so zbrali pet oskarjev, vključno z enim za Jacka Nicholsona, ki nikoli ni bil boljši kot takrat, ko je igral rahlo neuravnovešenega McMurphyja znotraj psihiatrične ustanove, ki te v hipu lahko pogoltne celega. Med znanimi obrazi opazimo še Dannyja DeVita, Christopherja Lloyda, Brada Dourifa in Scatmana Crothersa, gledamo pa Kenseyjev napad na ameriško družbo skozi prizmo psihiatrične ustanove, kamor McMurphy vstopi za “ocenitev duševnega zdravja”. Ampak to ni predstava enega človeka; navdušijo prav vsi po vrsti. Direkten, duhovit in ganljiv film z “zlobno” sestro Ratched, ki ga je produciral z oskarjem nagrajeni Michael Douglas. Let nad kukavičjim gnezdom se je na svojo filmsko verzijo pripravljal skorajda petnajst let, briljanten rezultat pa je bil več kot vreden čakanja.
Gal Jerman

Konflikt med redom in kaosom je eden tistih, ki po svoje omogočajo napredek in razvoj človeštva. Ko iz vojne med tezo in njenim nasprotjem antitezo dobimo nekakšno vmesno pot. Novo tvorbo. Sintezo, ki vsebuje izbrane elemente obeh strani. Opisani konflikt pa ni vedno dobrodošel. Sploh v kontekstu Michela Foucaulta in njegovih represivnih ter ideoloških aparatov, ki družbi omogočajo ohranjanje trenutnega stanja. Povedano drugače, če nekoga označiš za nevarnega, za osebo, ki ne sledi doktrini ideoloških aparatov, kot so izobraževalne ustanove, množični mediji in pravo, posledično pa ogroža obstoječi družbeni red, moraš zanj tudi poskrbeti. Ga spremeniti v nekakšen javni zgled, da tudi preostanek populacije dojame, da takšno početje ni sprejemljivo. Če kradeš, si zaslužiš zapor. Če pa si mentalni oziroma miselni delinkvent, potem se tvoje mesto nahaja v temu primernih zavodih.

mv5bmtmymzc1oti1mf5bml5banbnxkftztcwnjuzntiwna-_v1_sy1000_cr0014881000_al_

Posameznike, ki ogrožajo družbeni status quo, je potrebno spraviti nekam, kjer bodo na varnem, hkrati pa bodo ti še zmeraj pod kontrolo in dovolj blizu, če se bo komu zazdelo, da je družba potrebna osvežitve spomina, zakaj je potrebno spoštovati prevladujoče družbene norme in vrednote. Znotraj takšnih ustanov v večini primerov nastanejo tudi množice. Večje, spontano nastale skupine, ki jih navadno vodi posameznik ali manjša skupina ljudi, ki jim preostali člani priznavajo oblast. Pa naj si bo to zaradi strahospoštovanja, karizme, tradicije ali česa četrtega. Kajti za vsak poskus, da bi iz človeške družbe naredili enoten monolit, nam bo ta vrnila s temu primernim številom variacij. Ljudje smo na koncu še zmeraj družbena bitja z različnimi pogledi na svet.

mv5bmje4mtq3odc4mv5bml5banbnxkftztcwmjyzntiwna-_v1_sy1000_cr0014971000_al_


Uvodni prizor predstavlja izgubljeni raj. Vzhajajoče sonce lesketa v vodi, ki odseva čudovite hribe, medtem ko v ozadju igra pomirjujoča melodija. Zadnji prizor je prav tako utopičen. Kar uspe med tema dvema slikama pričarati režiserju Milošu Formanu, je nuja ideološkega sistema, da uniči vsakega posameznika. Tragikomična zgodba o življenju, smrti in stanju vegetativne indeferentnosti, ki jo prikažejo tisti v ustanovi za duševno nestabilne. Čeprav mnogi menijo, da hlini norost, se kmalu izkaže, da je prav McMurphy edini z dovolj domišljije in iniciative, da se upre trenutnemu režimu dekadentnega dolgčasa. McMurphy se celo upre zlobni sestri Ratched in ji počasi začne izkopavati njeno avtoriteto, s tem ko se sprašuje o trivialnosti dnevnega urnika. Ona predstavlja utrjen red in disciplino, totalitaren režim, ki leži v osrčju vseh demokratičnih doktrin. Film ni samo kritika moderne psihiatrije, ampak toliko več. Sam režiser je potrdil, da gre za bolj celosten pogled na strukture moči, ki obstajajo v moderni družbi. Zato je najbolj udaren prizor tisti, v katerem izvemo, da je večina pacientov v ustanovi po lastni volji. Z drugimi besedami; vsi so prostovoljno podlegli tiraniji in človeškemu ponižanju. McMurphy je bil drugačen. “But I tried didn’t I? Goddammit, at least I did that!”

Gal Jerman


mv5bmta3mte1ode0ndreqtjeqwpwz15bbwu3mdq2otq5nzm-_v1_sy1000_cr0014941000_al_

One Flew Over the Cuckoo’s Nest je nastal na podlagi knjižne predloge z istim naslovom, pod katero se je leta 1962 podpisal Ken Kesey. Objava filma, ki se je zgodila leta 1975 in v kateri se je kot glavni lik pojavil Jack Nicholson, pa ni bila prvi poskus uresničitve projekta. Njegovi zametki namreč segajo v leto 1963, vlogo Jacka pa bi moral prevzeti Kirk Douglas, ki si je želel zgodbo Randlea Patricka McMurphyja na vsak način spraviti na filmski trak. Douglasove želje so ostale neuslišane, saj knjiga, ki jo je ta poslal režiserju Milošu Formanu, zahvaljujoč se češkoslovaški carini, nikoli ni dosegla svojega prejemnika.

Dejstvo, da knjiga ni dosegla svojega prejemnika, pa ni vplivalo zgolj na zamudo pri realizaciji projekta. Kajti med obema akterjema se je razvil nekakšen konflikt, kjer je Kirk Formana imel za nesramnega, češ da se mu ta ni niti zahvalil za prejeto knjigo, zadnji pa je v prvem videl osebo, ki ne uresničuje svojih obljub. Nastali spor je dobro desetletje kasneje rešil Kirkov sin Michael, ki je v povezavi z uresničitvijo  projekta z režiserjem še enkrat navezal stik. Pogovori so bili uspešni, leta pa so vplivala tudi na izbiro glavnega igralca, saj je takrat že nekoliko prestarega Douglasa nadomestil uvodoma omenjeni Nicholson; poteza, ki je Kirk svojemu sinu, kot je v oddaji The Late Show with Stephen Colbert razkril Michael sam, ni kar tako odpustil.

mv5bmtcymtu3ndmzmf5bml5banbnxkftztcwoduzntiwna-_v1_sy1000_cr0014801000_al_

V filmu lahko spremljamo zgodbo vojnega veterana Randlea Patricka McMurphyja, ki ga zaradi kaznivih dejanj obtožijo na krajšo »zaporno« kazen, ki je vsebovala tudi težko fizično delo. V želji, da bi se slednji izognil prestajanju kazni oziroma v želji, da bi bila ta bolj znosna, se McMurphy samookliče za norega in si zagotovi premestitev v mentalno bolnišnico. Drugače odličen načrt je kmalu postal stvar preteklosti, saj ustanova ni takšna, kot si jo je zamislil protagonist. Slednjo namreč, vsaj kar se tiče dnevnega življenja pacientov, vodi tiranska sestra Mildred Ratched (Louise Fletcher), ki se niti približno ne strinja z Randleovimi nameni. Stvari se začnejo še dodatno zapletati, ko McMurphy ugotovi, da se lahko njegova kazen kaj kmalu podaljša in ko se ta spoprijatelji z ostalimi nastanjeci, ki v njem kmalu vidijo svojega odrešitelja.

 


“The ‘cuckoo’s nest’ described by Forman is our very own nest. It’s the world we poor lunatics live in, subjected to the bureaucratic rule of one set of oppressors and the economic pressure of another; forever chasing the promise of happiness, which here appears in the guise of liberty – but always obliged to swallow Miss Ratched’s bitter little pills.”

— Le Monde

mv5bmjewmtuwmtyznv5bml5banbnxkftztcwnty5ndk3mw-_v1_sy1000_cr0014901000_al_

Kvalitetna igralska zasedba in zgodba s (še danes zelo aktualnim) sporočilom o boju med posameznikovo edinstvenostjo in sistemom, ki skuša iz svojih osnovnih enot ustvariti enoten monolit in »odstraniti« komponente, ki preveč odstopajo – pa naj si bo to z orožjem, popularno kulturo ali s čim tretjim – skupaj ustvarjata zimzeleno celoto, ki tudi po dobrih 45 letih še zmeraj ostaja nujno »čtivo« vsakega navdušenca nad užitki, ki jih ponuja filmski trak.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *