joker-2019-1200-1200-675-675-crop-000000

Joker – nova muza morilcev?

Težko pričakovani stripovski film Joker, ki na svojevrstni način pripoveduje zgodbo o nastanku ikoničnega Batmanovega zlikovca, je tik pred tem, da začne svoj pohod po kinodvoranih, vendar pa je film dosedaj dvignil že ogromno prahu. Po začetnem kritiškem navdušenju na premieri na filmskem festivalu v Benetkah, kjer je tudi osvojil glavno nagrado, je film čez lužo doživel precej bolj mlačne odzive kritikov, ki so izdelek med drugim označili za nesramežljivo propagiranje nasilja s strani duševno motenih ljudi. Te obtožbe so se iz tedna v teden bolj krepile, v tem trenutku pa se zdi, da ne mine dan brez novice o tem, da je film Joker nekoga spravil v stanje zaskrbljenosti. Širijo se celo govorice o tem, da bodo v ZDA stražili kinematografije med predvajanjem filma.

Rezultat iskanja slik za JOKER 2019Se je Američanom znova zmešalo od histerije? Delno. Vendar pa razvpitost Jokerja ni povsem nov pojav; skozi zgodovino filma lahko naštejemo ogromno primerov, ko je bil določen izdelek podvržen obtožbam, da je preveč nasilen in da predstavlja škodljiv vpliv predvsem na mlade. Spomnimo se Kubrickove klasike Clockwork Orange, ki je bila prepovedana v več državah. Ali pa Scorsesejevega epa Casino, ki je bil prav tako tarča moralistov zaradi prikazov ekscesnega nasilja. To, kar se dogaja Jokerju, ni v bistvu nič novega. V svetu glasbe so bile mnoge skupine (Marilyn Manson, Rammstein) obsojene “vpliva” na najstnike, ki so se odpravili na strelske pohode, da o tem, kako je franšiza računalniških iger Grand Theft Auto ob izidu vsakega novega poglavja deležna očitkov, da svoje oboževalce spreminja v nasilne rasiste. A dejstvo je naslednje; filmi, računalniške igre, glasba in vse druge oblike zabave niso škodljive sami po sebi. Vsi smo v mladosti obsedeno igrali nasilne streljačine kot so Doom in Duke Nukem, pa nismo zrasli v serijske morilce. Tisti, ki smo odraščali v 80. in 90. letih, smo gledali mnoge nasilne filme, vendar nihče od nas ni vzel v roke pištole in začel streljati ljudi vsepovprek.

Rezultat iskanja slik za violence in movies

Dojemanje neke nasilne vsebine je v prvi vrsti odvisno od njenega odjemalca, v primeru Jokerja od gledalca. Popolnoma razsoden človek, ki zna ločiti med fikcijo in resničnost, bo film pogledal, bil nad njem navdušen ali pa tudi ne, se zapletal v zanimive debate o temah, ki jih izdelek obravnava… to pa je tudi vse. Ne film, še manj pa občinstvo ne more biti odgovorno za to, da so med nami posamezniki, ki bodo Jokerjevo zgodbo jemali preveč resno. Film The Dark Knight je recimo jasno izpostavil, da Jokerjev koncept kaosa vodi v katastrofo, vendar je kljub temu “navdihnil” Jamesa Eagana Holmesa, da je na premieri The Dark Knight Rises streljal v občinstvo. Kdo je kriv za nastalo situacijo?

Rezultat iskanja slik za joker 2019

Z eno besedo; družba. Družba, ki se tudi po vseh teh letih ni zmožna soočiti s temačnimi in provokativnimi temami ter ob njihovih omembah najraje zakoplje glavo v pesek in se pretvarja, da je svet okoli nas pravljičen. Družba, ki se na lastne kompleksne probleme odzove s histerijo in cenzuro. Če sodimo po nekaterih burnih odzivih na film Joker, se zdi, da kritiki obravnavajo občinstvo kot množico neprištevnih psihopatov, kateri je treba ponujati zgolj neškodljivo hitropotrošno zabavo, ki ponuja eksapizem ali pa preproste rešitve kompleksnih problemov (tako kot npr. Hollywood meni, da bo film Black Panther pometel z rasizmom v Ameriki). V primeru bolj temačnih filmov, ki se odločijo povedati zgodbo brez osladnega moraliziranja in dolgočasnega družbenega komentarja v stilu “imejmo se radi”, pa se bomo očitno vsi gledalcu spremenili v Tede Bundyje in Charlije Mansone.

Rezultat iskanja slik za joker 2019

Za konec pa še tole; prava umetnost je bila vedno provokativna in kontraverzna. Prava umetnost je vedno odpirala tabu teme in izzvala ljudi, da so o njih začeli razmišljati. Zlo ne moremo premagati, če o njem ne govorimo. Namesto, da zganjamo histerijo zaradi nasilja v naši družbi, se vprašajmo o razlogih za njegov nastanek. Isto velja za rasizem, ksenofobijo, homofobijo in vse oblike nestrpnosti; dokler ne bomo poskušali razumeti, zakaj se v nekomu vrejo negativna čustva in pogledi na svet, teh ne bomo nikoli uspeli premagati. Nihče se namreč rodi kot rasist in psihopat. Pomembno so tisti dejavniki, ki ga v to spremenijo in o njih je treba spregovoriti.

Pamet v roke, ne pa histerijo.

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *