rambo-_first_blood_still

Rambo filmi, razvrščeni od najboljšega do najslabšega

Sylvester Stallone je eden tistih igralcev, ki so tekom let (so)ustvarili specifično vrsto vlog, s katerimi so si ti pridobili pripadajoče občinstvo, ki jim sledi tudi v poznejših letih njihovih karier. Pa naj si bo to skozi nove franšize kova The Expendables, reciklaže in nadaljevanja starih del, kot je Creed ali samostojne stvaritve.

Ena izmed ključnih vlog, s katero je Sylvester poleg Rockyja Balboae vstopil (in preživel?) v osemdeseta, je bila zagotovo vloga Johna Ramba. Junaka in veterana vietnamske vojne ter enega izmed paradnih konj propagandnega dela hladne vojne, ki je navkljub težavam, ki mu jih je povzročila prva, navkljub vsem tegobam, ki so pestile njegovo vračanje v civilno, nevojaško življenje še zmeraj ostal zvest svoji domovini.

Rambo (2008)

Image result for john rambo 2008

Po nekoliko manj uspešnih letih, ki so spremljala Stallonea v devetdesetih in ob prelomu tisočletja, se je slednji leta 2006 vrnil na pota stare slave. Kajti takrat je izšel Rocky Balboa, šesti del serije o istoimenskem boksarju, z njim pa tudi ideja o nadaljnjem poteku igralčeve filmske kariere. Očitna izbira je svojo luč sveta ogledala – po večletnem zorenju in daljši serij odlašanj – dve leti kasneje, ko je izšel film Rambo.

Vietnamska vojna je bila že davno končana, saga o Sovjetski zvezi tudi. Delno nadaljevanje tretjega dela z letom primerno zgodbo. Zakaj se zgodba torej ne bi odvijala drugje kot na Tajskem in v njeni bližini, ki je Rambo pravzaprav ni nikoli zapustil. Sploh ker gre za regijo, ki filmarjem (žal) že kar sama od sebe ponuja več kot dovolj materiala.

Zgodba je postavljena v čas žafranske revolucije, ki je med letoma 2007 in 2008 potekala v Burmi, proti kateri so oblasti izvajale tako imenovano kampanjo strahu. Ko so horde vojakov z različnimi tehnikami zastrahovale nasprotnike sistema. Sočasno z opisanim dogajanjem se film odvija tudi na Tajskem, kjer se John Rambo preživlja kot lovilec kač in čolnar. A protagonistova spokojnost ne traja dolgo, saj na njegova vrata potrka skupina humanitarnih prostovoljcev, ki želi pomagati ljudem v bližnji burmanski vasi. Čeprav Rambo sprva odkloni sodelovanje, ga ti uspejo prepričati, da jih spremlja na poti. A kaj, ko upravljanje čolna in vodenja še zdaleč nista edini nalogi, ki čakata Ramba.

Četrti del dokazuje, da se zgodba o Rambu še zdaleč ni končala z zaključkom hladne vojne. Kajti s končnim izdelkom Stallone in ekipa niso poskrbeli zgolj za dostojno vrnitev franšize. (Trenutno) zadnji del je namreč postregel z najbolj celovito in dodelano zgodbo v celotni seriji. Seveda, protagonist ostaja uren borec, ki navkljub letom še zmeraj zavidljivo dobro odstranjuje ovire (in pri tem odnese celo kožo), ki se mu znajdejo na poti. A to še zdaleč ni vse, saj se med kopico akcijskih prizorov skriva tudi kvalitetna zgodba, ki filmu omogoča, da se povzpne še korak dlje kot v prvem delu.

Ob skorajšnjem izidu petega dela serije se je težko znebiti vprašanja, ki spremlja med celotnim ogledom prigod Johna Ramba;  kaj (če sploh) je še ostalo neodgovorjenega? Kako se bo nova zgodba navezala na pretekle dele, saj zna vsako poseganje v zgodbo ponuditi več vprašanj kot odgovorov?

Vtis:

IMDb

First Blood (1982)

Sylvester Stallone in First Blood (1982)

V prvem delu serije, ki je nastal ob pomoči istoimenske knjige iz leta 1972, pod katero se je podpisal David Morrell, lahko spremljamo vrnitev veterana Johna Ramba, ki skuša obiskati še zadnjega preživelega soborca, s katerim sta si v Vietnamu delila usodo. Po novici, da je tovariš podlegel raku, ki ga je ta kot posledico uporabe herbicida, imenovanega Agent Orange, nezavedno »prinesel« iz vojne, se protagonist odloči za odhod iz mesta. Stvari se začno zapletati, ko Rambu, ki je želel pred odhodom zgolj nekaj prigrizniti, pot prekriža lokalni šerif Will Teasle (Brian Dennehy). Zaključek: izbruh vojne med mestom in bojnim strojem, izurjenim za preživetje v najbolj ekstremnih pogojih.

Znotraj sveta filmov, v katerih je Sylvester Stallone nastopil v osemdesetih, predstavlja film First Blood (1982), sploh ob dejstvu, da gre za skrajšano verzijo več kot triurne razvlečene vojne drame – film sprva ni bil mišljen kot akcijski – gledljiv izdelek, ki se skuša preriniti med žanrske velikane, posvečene vietnamski vojni. Čeprav v skoraj bogokletni primerjavi s filmi, kot sta Apocalypse Now (1979) ali The Deer Hunter (1978), ta izpade bistveno slabše, kot klišejska akcija svoje dobe, slednjemu nekako vseeno uspe dvig iz povprečja in serviranje družbenokritičnega sporočila; opozorilo na zaničljiv odnos ameriške družbe do veteranov vietnamske vojne. Do problema, ki ga je zadnja pravzaprav tudi (so)ustvarila.

Vtis:

IMDb

Rambo III (1988)

Sylvester Stallone in Rambo III (1988)

Tri leta po dogodkih iz drugega dela stric Sam znova potrebuje Ramba. Tokratna lokacija, Afganistan, začinjen s sovjetskimi enotami, ki skušajo doseči to, kar pred njimi ni uspelo Angležem, Džingiskanu in Aleksandru Velikemu (dandanašnji pa tudi Američanom). Misija, pomoč pri realizaciji skrivne odprave CIE, s katero bi ta pomagala lokalnim upornikom. Čeprav Rambo, navdihnjen z življenjem in delom v svetišču, sprva zavrne sodelovanje, se stvari spremenijo, ko Sovjeti prestrežejo odpravo in zajamejo polkovnika Sama Trautmana (Richard Crenna). Rambovega mentorja, hkrati pa tudi najbližji približek družine v protagonistovem življenju.

V primerjavi s svojim predhodnikom predstavlja tretji del boljše nadaljevanje, popravek vmesnega zdrsa, ki pa še zmeraj konkretno zaostaja za prvim delom. Akcija je, nekoliko se je popravila tudi zgodba, vendar nekaj, potrebna pika na i, še zmeraj manjka.

Vtis:

IMDb

Rambo: First Blood Part II (1985)

Sylvester Stallone in Rambo: First Blood Part II (1985)

Tri leta po začetku serije je lik Ramba znova stopil pred gledalce. Tokrat v vlogi zapornika, ki mu med prestajanjem zaporne kazni – posledice prvega dela – ponudijo možnost predčasnega izpusta. Pogoj, odhod na tajno misijo, ki bi potrdila neobstoj ujetih ameriških vojakov, ki naj bi bili še vedno zaprti v Vietnamu; posledice pritiskov javnega mnenja in najrazličnejših političnih agend. Stvari se začno zapletati, ko Rambo v domnevno praznem taborišču potrdi obstoj ujetnikov, možje strica Sama pa mu obrnejo hrbet. In seveda, kot se za tovrstne filme spodobi, so tu tudi Sovjeti, ki protagonistu še dodatno zagrenijo pot domov.

Drugi del franšize o Johnu Rambu predstavlja nepotrebno nadaljevanje, ki nam navkljub dejstvu, da je film ustvarjalcem navrgel nekaj več kot 300 milijonov dolarjev (Wikipedia), skoraj ne ponudi zgodbe. Sylvester Stallone znova spretno uporablja najrazličnejša orožja in kot za stavo premaguje nasprotnike, to pa je tudi bolj ali manj vse. Ne glede na skorajšnjo odsotnost zgodbe pa predstavlja film zanimiv propagandni biser, ki je želel publiki servirati zanimivo sporočilo, povezano z domovinsko pripadnostjo. Da se pravi domoljubi ne sprašujejo, kaj lahko država stori zanje, temveč kako lahko oni ne glede na vse pomagajo zadnji.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *