mv5bzda4nza4ntatntljms00yme0lwfhndgtn2u5ytjjyzrhmgvlxkeyxkfqcgdeqxvymjm0mtc3mdu-_v1_sy1000_cr0013331000_al_

Rosie (2018)

V obdobju množičnega malikovanja izmišljenih superherojev, ki nas navdušujejo s svojimi kičasto izklesanimi telesi, nadnaravnimi močmi in moralno neoporečnimi osebnostmi vedno znova pozabljamo, kdo so “pravi” superheroji oz. tisti “superheroji”, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Ne, to niso tisti ljudje, ki nam iz naslovnic prodajajo tisoč in eno zgodbo o hitrem poslovnem uspehu in delijo prazne motivacijske slogane za boljše življenje, ampak tisti ljudje iz roba družbe, ki se s težavo prebijajo skozi življenje, a navkljub temu uspejo ohraniti čut za humanost in empatijo. In četudi se z zgodbami teh ljudi srečujemo praktično vsak dan, se zdi, da jih zelo hitro pozabimo in znova usmerimo svojo pozornost praznemu blišču in zvezdnikom, ki so znani po tem, da so znani.

Rezultat iskanja slik za rosie 2018

Pretresljiva družinska drama Rosie postreže z zgodbo, ki jih v času vse bolj neizprosnega kapitalizma žal nikoli ne zmanjka; Rosie se skupaj s svojim možem in štirimi otroci dobesedno čez noč znajde na cesti (lastnik njihovega nekdanjega domovanja se namreč odloči, da bo tega prodal) brez strehe nad glavo. Film spremlja 36 ur v življenju obupane matere, ki večino dneva preživi v avtomobilu in preko telefona prosjači lastnike bližnjih hotelov, da bi njeni družini zagotovili bivanje vsaj za eno noč. Tekom slabo uro in pol dolgega filma gledalci spremljamo ponavljajoče (a ne v smislu dolgočasja) prizore, kjer se Rosie pelje od enega kraja do drugega, telefonira in razočarano ugotovi, da bo njena družina morebiti morala preživeti noč v avtomobilu. To mučno rutino film zajame z izvrstnim občutkom za realizem, ki navkljub depresivnemu ozračju uspe izpostaviti edini žarek upanja; tesna povezanost med družino.

Povezana slika

Srce te pretresljive zgodbe predstavlja Rosie (izvrstna Sarah Greene) kot močna in požrtovalna mater, ki pa vseeno (in razumljivo) podleže trenutkom čustvene šibkosti in utrujenosti, vendar jo film pri vedno uspe prikazati kot osebo iz resničnega življenja oz. osebo, s katero se lahko vsakdo izmed nas poistoveti. Rosie je tako povečini intimen film, ki pa navkljub temu na subtilen način ošvrkne krutost sodobnega družbenega sistema, ki človeka oropa dostojanstva in obravnava kot žival, obsojeno na grozljiv boj za preživetje. Režiser Paddy Breathnach in scenarist Roddy Doyle vesta, da je Rosiejina zgodba sama po sebi dovolj kruta in ne potrebuje eksplicitnega družbenega komentarja, saj bo vsakemu gledalcu ob zadnjih prizorih filma jasno, kaj mu film želi sporočiti. Usoda glavne junakinje nima ustreznega epiloga, kar je nažalost edina logična “razrešitev” konflikta; z novim dnem se bo začel njen nov boj za preživetje.

Rezultat iskanja slik za ROSIE 2018

Rosie je tih in izredno oseben film, vendar pa hkrati zelo glasen in udaren. Je film, ki daje glas tistim, katerih usode so vsakodnevno razgaljene, vendar še vedno ostanejo spregledani in preslišani. Nenazadnje pa je tudi film, ki se bo dotaknil najbolj ciničnih zagovornikov kapitalističnega aparata in vsaj za trenutek v njih prebudil dvom o pravičnosti sistema, kjer je lahko vsak izmed nas zmagovalec. Razen če se komu prizori, kjer mora mati z objemom greti svoje prezeble otroke v avtomobilu, zdijo kot znanilci družbenega napredka.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *