045586328464d02b50c368c2ae3bb5df-700

The Shining (1980)

Prav nobenega dvoma ni, da je Stephen King talentiran pisec, katerega dela so se zapisala z zlatimi črkami v knjigo popkulture 20. stoletja. Skoraj vsak njegov roman je postal literarna uspešnica, po kateri so tudi posneli številne filme, mnogi med njimi pa se uvrščajo med najboljše predstavnike svojega žanra (Carrie, The Shawnshank Redemption, Green Mile in Misery, če naštejemo zgolj nekatere). Kljub temu pa King kot pisec ni brez napak, ki so včasih tako konstantne, da jih lahko uvrščamo med “kingovske klišeje”. Eden od teh je, da ima mnogo njegovih zgodb ušive konce (iz tega se tudi norčujejo v najnovejšem filmu It: Chapter Two), k temu pa lahko še dodamo njihovo pretirano razvlečenost ter številne scene, ki v literarni obliki morebiti funkcionirajo, pri prenosu na veliko platno pa postanejo nenamerno burleskne (spomnite se npr. gasilskih cevi z zobmi v miniseriji The Shining).

Povezana slika

Ne preseneča, da so najboljše filmske adaptacije Kingovih del tiste, ki ne sledijo literarne predlogi do zadnje podrobnosti in si vzamejo več kreativne svobode. Najbolj radikalen primer tega je psihološka grozljivka The Shining legendarnega Stanleyja Kubricka, ki jo je King ob izidu preziral, danes pa še vedno do nje goji zelo mešane občutke. Tako knjiga kot film sicer ohranita okvirni zaplet; ozdravljeni alkoholik in pisatelj Jack Torrance (Jack Nicholson) prevzame službo zimskega oskrbnika hotela Overlook, ki ga zaznamovan s precej krvavo preteklostjo. Kmalu po njegovem prihodu z ženo Wendy (Shelley Duvall) in sinom Dannyjem (Danny Lloyd), ki poseduje telepatsko zmožnost, imenovano “izžarevanje”, se v hotelu začnejo pojavljati duhovi nekdanjih stanovalcev, Jackovo psihično stanje pa začne iz dneva v dan izgubljati ravnotežje.

Rezultat iskanja slik za THE shining 1980

Kingova jeza glede Kubrickove filmske adaptacije je delno upravičena; ena od osrednjih tematik romana je Jackov boj z alkoholizmom, ki ob prihodu v Overlook in stiku z nadnaravnimi dogodki pride še bolj do izraza. Kubrick temu delo zgodbe ne namenja veliko pozornosti oz. zgolj mimogrede nakaže, da je Jack ozdravljen alkoholik. Prav tako je na začetku romana Jack bolj ali manj pozitiven lik, ki je tekom zgodbe pahnjen v brezno norosti in zla, medtem ko je Kubrickov Jack že od samega začetka hladen, ciničen in daleč od ljubeče podobe družinskega človeka. A to ni nujno nekaj slabega; zaščitni znak mnogih Kubrickovih filmov je ravno njegov hladen in ciničen odnos do sveta, kar v žanru grozljivke prinaša mnogo več koristi kot škode. The Shining je oropan humanističnega tona romana in je temačna, moreča in tesnobna strašljivka, ki gledalce ne želi ujčkati oz. mu olajašati ogled s sentimentalizmom.

Rezultat iskanja slik za THE shining 1980

Ravno to pa dela The Shining za enega najbolj strašljivih filmov vseh časov; Kubrick s svojo tehnično preciznostjo, inovativnostjo ter izrednim občutkom za podrobnosti ustvari svet, ki pri gledalcu zbudi občutke nelagodja in strahu… to pa je pravzaprav glavno poslanstvo vsake dobre grozljivke. Čeprav se film lahko pohvali z odličnimi igralskimi predstavami (četudi Nicholson v osnovi igra še eno zmešano različico samega sebe), je jedro njegove “privlačnosti” v tem, da je po “lynchevsko” zamotan (King v romanu obrazloži vsak skriti detajl zgodbe, medtem ko Kubrick vse pušča viseti v zraku), namerno nedostopen in ravno zaradi teh dveh faktorjev unikaten izdelek s skrbno zastavljenimi strašljivimi scenami, ki še danes pošteno stresejo do kosti. Kubrickov mojstrski način grajenja atmosfere in suspenza ostaja nepresežen in še danes ob pogledu na dvojčici Brady ali pošastno starko iz misteriozne sobe 237 gledalci glasno zakričijo od strahu.

Rezultat iskanja slik za THE shining 1980

The Shining je mnogo več kot zgolj nadnaravna strašljivka, ampak prvovrstna filmska izkušnja, ki gledalca fascinira in hkrati odbija. Ki gledalca pusta tavati v morju vprašanj, sam pa je dovolj zmotiviran, da najde odgovore, pa četudi jih nikoli v resnici ne bo našel. Slednje pa je tisto, kar The Shining uvršča med kultne filme; gre za izdelek, katerega bistvo in sporočilo je nemogoče razbrati po prvem, tretjem ali stotem ogledu. Gre za mojstrovino, h kateri se vedno znova in z veseljem vračamo. Pa četudi Kingu to ni ravno pogodu.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *