joaquin_phoenix_as_joker_2019_4k_8k

Joker (2019)

V poplavi stripovskih filmov, ki še vedno predstavljajo največji del današnjega filmskega mainstrema, smo bili v vsega enjastih letih deležni že tretje interpretacije najbolj kultnega stripovskega antagonista, Jokerja. Ali gre torej le za zadnji poskus, da bi dokončno iztisnili še poslednje kaplje kapitala iz dodobra prežvečene in iztrošene franšize DC, pod katero spadajo tudi Superman, Batman in Wonder Woman, ali pa so tokrat odgovorni producenti ubrali drugačno strategijo? Prva posebnost pri Jokerju je, da ne obstaja znotraj okvirjev DC-jevega filmskega vesolja, kar je ustvarjalcem dalo več kreativne svobode. Dobre novice se nadaljujejo, saj je glavno vlogo prevzel eden izmed najbolj cenjenih igralcev, Joaquin Phoenix. Opremljen s kreativno svobodo in igralskim talentom, je režiser Todd Phillips ustvaril film, ki je pravzaprav karakterna študija težavnega posameznika, medtem ko stripovska komponenta, iz katere Joker  izhaja, deluje le kot zunanja fasada, je tisto, kar daje podobo svetu v katerem se zgodba odvija, ampak z njo ni globje tematsko povezana.

mv5bmdnkytmzzjctyjg5ys00mdgwltg2mgytmwnmowy3nzg0zdvlxkeyxkfqcgdeqxvymtkxnjuynq-_v1_sy1000_sx1500_al_

Posledično se fokus premakne v notranje doživljanje Jokerja, svet spremljamo iz njegove osebne perspektive, kar pa ustvari perečo dilemo. Če bomo razkrili vse principe po katerih deluje njegova osebnost, ga v bistvu popredalčkali in zreducirali na Freudovski vokabular, ali mu s tem ne bomo odvzeli nepredvidljivost, ki ga je prej tako krasila? Cristopher Nolan se je v drugem delu svoje trilogije The Dark Knight Rises pametno odločil, da Jokerjevo poreklo pusti ambivalentno, vedoč, da se občinstvo precej bolj boji stvari, ki jih ne more razumeti. Bo Joker torej izgubil svoj kultni status, če ga realistično prikažemo kot človeka iz mesa in krvi?


“Joker ne prihaja s kakega tujega planeta ali s kakega fantomskega otoka, temveč iz televizijskega smeha – iz tistega “kontroverznega” studijskega smeha, ki ga slišite v komičnih serijah, tistega smeha, ki se smeji namesto nas. Tam se rodi. V tistem smehu, ki nas prepričuje, da smo srečni, da smo veseli, da se noro zabavamo. V tistem smehu, ki nam zapoveduje: morate biti srečni! Morate biti veseli! Morate se zabavati! Nič ni bolj nasilnega in pošastnega od tega smeha. “Smej se, pa četudi te boli srce,” poje Nat King Cole.”

Marcel Štefančič Jr.


mv5bowmymji5m2itmgnjmc00mdhmltkzmjatyzvhodmwmte3zdmyxkeyxkfqcgdeqxvynjg2njqwmdq-_v1_sy1000_sx1500_al_

Film je posnet v Hollywoodskem slogu iz sedemdesetih let, času, napaja pa se skorajda izključno iz zgodnejšega opusa režiserja Martina Scorseseja, torej naslovi kot: Taxi Driver, King of Comedy in Raging Bull. V vseh celovečercih je glavno vlogo odigral Robert De Niro, ki ima v Jokerju tudi stransko vlogo gostitelja večerne pogovorne oddaje. Predvsem Taxi Driver je bil opazno najbolj vplivna inspiracija. V zgodbah obeh filmov smo vrženi v svet socialne negotovosti, kjer sta revščina in kriminal v porastu. Obakrat so pred vrati volitve, kjer glavna kandidati obljubljata prevetritev sistema, la da na koncu v obeh primerih končata kot žrtvi protagonistov. Največ vzporednic pa je razvidnih med glavnima junakoma, tako Travis Bickle kot Joker oba živita na družbenem dnu in imata težavno ljubezensko življenje. Nazadnje sta oba produkt družbe, ki z opuščanjem osnovnih moralnih vrednot sama postavi temelje za njun vzpon.

mv5bymzloty2ogutywy2yy00nge0ltg5ymqtnmm2mmyxowi2ymjixkeyxkfqcgdeqxvymtkxnjuynq-_v1_sy1000_sx1500_al_

Zgodbi je dodana še socialna komponenta večnega boja med revnimi in bogatimi, a so vsa opazovanja zgolj površinska, celoten problem pa je predstavljen na izrazito enoznačen način, saj nesramno bogate brez izjeme prikaže kot koristoljubne pošasti, ki se skrivajo za masko meščanske uglajenosti. Zaradi tega občinstvo na Arthurja, kot je njegovo pravo ime začne gledati s sočustvovanjem, še posebej takrat, ko izvemo, da je s svojimi bornimi zaslužki primoran vzdrževati svojo bolno mati. Njegov vsakdan je neznosen, vsa zasmehovanja se začnejo kopičiti dokler, Arthur ne pograbi pištole in umori tri bogate bančnike. Naveličani meščani Gothama njegova dejanja interpretirajo kot junaštvo, dokler Joker ne postane simbol boja proti bogati eliti. Svoj nov položaj s pridom izkoristi, in se iznenada iz družbenega dna povzpne na sam vrh.


Kdo je kriv za nastalo situacijo? Z eno besedo; družba. Družba, ki se tudi po vseh teh letih ni zmožna soočiti s temačnimi in provokativnimi temami ter ob njihovih omembah najraje zakoplje glavo v pesek in se pretvarja, da je svet okoli nas pravljičen. Družba, ki se na lastne kompleksne probleme odzove s histerijo in cenzuro. Če sodimo po nekaterih burnih odzivih na film Joker, se zdi, da kritiki obravnavajo občinstvo kot množico neprištevnih psihopatov, kateri je treba ponujati zgolj neškodljivo hitropotrošno zabavo, ki ponuja eksapizem ali pa preproste rešitve kompleksnih problemov (tako kot npr. Hollywood meni, da bo film Black Panther pometel z rasizmom v Ameriki). V primeru bolj temačnih filmov, ki se odločijo povedati zgodbo brez osladnega moraliziranja in dolgočasnega družbenega komentarja v stilu “imejmo se radi”, pa se bomo očitno vsi gledalcu spremenili v Tede Bundyje in Charlije Mansone.

Vid Šteh


mv5bzwnjmta1zmmtmgvlny00mda0lwjmymmtymzmzdhmmda5ztlhxkeyxkfqcgdeqxvymtkxnjuynq-_v1_sy1000_sx1500_al_


Drugo mnenje: Bogati si kopičijo denar in revni postajajo revnejši. Mesto je v razsulu, na ulicah pa vlada moralna dekadenca. Vsak človek zase. Ko Arthurja Flecka, neuspešnega klovna in še bolj neuspešnega standup komika, dokončno zlomijo (film vseeno neupravičeno prikaže, kot da so vsi zblazneli, vsi pokvarjeni in vsi zli, še posebno bogati) in mu vzamejo še zadnje upanje, da bi se pobral nazaj na noge, ta dokončno podleže svoji duševni bolezni in se osvobodi. Dovolj je trpel, zato postane psihopatski kriminalec. Ne, to ni rešitev, ampak rezultat. Rojstvo Jokerja je v rokah režiserja Todda Phillipsa in igralca Joaquina Phoenix drzno spremenilo pravila stripovske igre. Nasilen, morbiden, zafrustriran in težak film je točno to, kar smo potrebovali. Ne superjunake, temveč realno karakterno študijo zlikovca. Samo človek. Obupan in poražen. To ni film o nasilju, pač pa vizualno čudovit prikaz, zakaj pride do nasilja. In svet bo plačal.

Gal Jerman


Najnovejša interpretacija Jokerja pa s sabo prinese tudi sledečo spremembo. Arthur postane žrtev lastnih impulzov, ki jih ne more kontrolirati. Vse njegove obsesije in grozote so le plod bolnega uma. Joker ne postane antagonist po lastni izbiri, ampak ga v to silijo težnje, ki so del njega. Vsa njegova kultna osebnost naenkrat postane zgolj seštevek njegovih mentalnih problemov. Gre za zadovoljivo karakterno študijo, in kompetenten hommage filmom Martina Scorseseja, ki pa na žalost ne doseže genialnosti svojih navdihov.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *