preboj_sbgr_04

Preboj (2019)

Preboj je prvi partizanski vojni film v osamosvojitveni Sloveniji, posnet po knjigi Past na Menini planini o eni najbolj tveganih in hkrati navdihujočih partizanskih akcij 2. svetovne vojne. Marca 1945 je skupina partizanov obtičala na visokogorski planoti Menina planina in se soočila z mrazom, lakoto, padcem morale in sovražno vojsko, ki ji z vseh strani diha za ovratnik. Usoda partizanov je položena v roke komaj 22 – letnemu komandantu Francu Severju Franti, ki skuša v nemogočem položaju najti upanje ter moč, da bi se s tovariši prebil preko sovražnikovih linij nazaj v dolino. Film je strukturno zamišljen kot preplet spominov danes 96 – letnega Frante z igrano rekonstrukcijo dogodkov na Menini planini, kjer vlogo komandanta odigra Domen Valič. 

2

V današnjih časih, ko tematika partizanstva sproža burne razprave, ki se slej ko prej spremenijo v ideološke prepire, je tvegano posneti partizanski film, ne da bi se ob tem soočal z očitki o politiziranju teme in prirejanju zgodovinske resnice v namen propagande določene politične struje. Film režiserja in scenarista Dejana Baboseka se temu uspe izogniti, saj ga bolj kot politično ozadje in ideologija zanima navdihujoča zgodba o tovarištvu, zvestobi in predvsem moči upanja v najbolj nemogočih življenjskih razmerah.

Na nek način je Preboj podoben Nolanovemu Dunkirku, saj v ospredje postavlja en sam dogodek, o posameznih likih pa ne izvemo kaj veliko, saj gre za “kolektivni” film oz. film, kjer je vsaka akcija rezultat skupinskega dela ljudi, ki bi preprosto radi preživeli. Edini lik, ki ima več prezence, je kakopak Franta s svojimi notranjimi monologi, ki uspejo izpovedati občutja, ki jih slika ne more.

3

Glavna odlika Preboja je ta, da navkljub nizkemu proračunu uspe gledalcu pričarati hladno in temačno ozračje bitke na Menini planini z mnogimi impresivnimi akcijskimi prizori, hkrati pa na več mestih obrniti pogled proti intimnim trenutkom, ki razgaljajo ne zgolj psihično stanje partizanov, ampak tudi grozljive razmere, s katerimi se soočajo. Kri, eksplozije, raztrgani udi, kričanje in tek pred sovražnikom se prepričljivo dopolnjujejo s trenutki napete tišine, kjer tako liki kot gledalci čakajo, da se bo sprožil usodni strel. Filmu se sicer poznajo nekatere nerodnosti; na momente se ne uspe izogniti sentimentalnosti, nacisti so v skladu s “pravili” partizanskih filmov prikazani nekoliko karikaturno in tisti tehnološko bolj podkovani bodo verjetno opazili kakšne napake na tem področju.

4

Ciniki bodo verjetno pripomnili, da so partizanski filmi nepotrebni, saj pogrevajo zgodovino, ki bi jo morali pustiti za seboj. Težava je zgolj v tem, da Slovenci zgodovine nočemo zgolj pustiti za seboj, ampako jo dobesedno izbrisati. Se obnašati, kot da ta sploh ne obstaja, kar tudi pomeni, da se iz nje nočemo ničesar naučiti. Preboj sicer ni popoln film in pušča veliko prostora za izboljšave, je pa hkrati dokaz, da v Sloveniji lahko posnamemo film o partizanih, ne da bi se pri tem spremenil v ideološko propagando. Nenazadnje pa… je kaj narobe s tem, če si pogledamo film, ki nas spomni na pravi pomen besede tovarištvo? 

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *