blairwitch

The Blair Witch Project (1999)

“V oktobru 1994 so v gozdovih med snemanjem dokumentarca izginili trije študenti. Leto pozneje so odkrili njihove posnetke.” S to preprosto, vendar efektivno razlago se začne 80 – minutni lažni dokumentarec The Blair Witch Project, ki je pred 20. leti zrasel v popkulturni fenomen, še preden je kdorkoli film sploh videl. Režiserja Daniel Myrick in Eduardo Sanchez sta namreč s pomočjo interneta ustvarila lažno histerijo okoli filma, ki naj bi bil posnet po resničnih dogodkih, čeprav se je na koncu izkazalo, da je bil vse supaj zgolj izvrsten marketinški trik. Zgodbi o treh študentih, ki naj bi umrli v zakletih gozdovih blizu mesteca Burkitstville (zvezna država Maryland), so nasedli vsi in hkrati drli v dvorane, da bi na lastne oči videli to “resnično” grozo. Končni rezultat; film, ki je bil posnet za skromnih 60.000 dolarjev, je v blagajne prinesel 250 milijonov dolarjev.

The Blair Witch Project (1999)

TBWP vsaj na prvi pogled ne deluje kot film, ki bi privabljal množice; v njej nastopajo povsem neznani igralci, posnet je na kamero, ki le redkokdaj miruje, prizori so grobo zmontirani in pogosto slabše kvalitete, da ustvarijo še močnejši vtis avtentičnosti in – kar je še najbolj fascinantno – film ne pokaže ničesar. Dobesedno ničesar. Gledalec spremlja tri študente Heather, Josha in Mika, ki krenejo v gozdove, kjer naj bi strašil duh čarovnice in se kmalu zatem izgubijo. To pa še ni vse; nekdo (ali nekaj) jih zasleduje. Trojica se ponoči pogosto prebudi iz spanca ter sliši čudne zvoke hoje po gozdu in jokanja otrok. In ne mine dolgo, ko eden od študentov izgine. Preostala dva skozi temo slišita njegove krike na pomoč. Kaj se dogaja? Gledalci vemo toliko kot glavni junaki… to se pravi; nič. TBWP ne pokaže nobene pošasti. Čarovnica, ki naj bi strašila v gozdovih, je zgolj omenjena. Film ničesar ne pokaže ali razloži.

Rezultat iskanja slik za the blair witch project 1999

Lahko bi rekli, da je takšen način podajanja zgodbe zgolj izgovor za len scenarij, toda v primeru TBWP to filmu dela več koristi kot škode. Ta se namreč zaveda, da je najbolj strašljiv občutek na svetu ta, ko se znajdeš v nevarni situaciji, nimaš pa pojma, kdo ali kaj te ogroža. TBWP je film, ki cilja na grozo odsotnosti. Glavni junaki tavajo po gozdu, bežijo pred nevarnostjo in kričijo skupaj z gledalci. Oboji nimajo pojma, kaj se dogaja in to jih spravi v stanje popolne panike. Modri izrek manj je več film TBWP ponese na novo raven in celo predlaga, da je nič vse. V trenutku, ko bi film pokazal čarovnico ali pa obrazložil ozadje dogajanja, bi izgubil na suspenzu in strahu. Zato mora vse svoje moč usmeriti v to, da ohranja visoko stopnjo napetosti ter občutke paranoje in tesnobe. To pa ne bi bilo mogoče z za žanr nizkoproračunskih grozljivk nadstandardno dobro igro, premišljeno izpeljanim konfliktov med glavnimi junaki ter praktičnimi načini strašenja gledalca, ki so bolj učinkoviti od še najbolj prepričljivo izdelane pošasti.

Rezultat iskanja slik za the blair witch project 1999

Ne glede na kultnost izdelka pa bo The Blair Witch Project vedno razdelil gledalce na tiste, ki bodo film vzljubili iz istih razlogov kot ga bodo drugi zasovražili. Grozljivka gre v imitaciji avtentičnosti zelo daleč (mogoče celo predaleč), kar zna biti za marsikoga precej moteče (še posebej, če film dojemate kot estetsko zajemanje podob resničnega sveta), toda fimu ni moč odreči tega, da je znal gledalca pošteno preslepiti in mu postreči z eno najboljših zgodb o preživetju v divjini. In nenazadnje; po ogledu filma bo marsikdo vsaj dvakrat pošteno razmislil, preden se odpravi na izlet v gozdove.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *