mv5by2zhmji5mwetotvkyi00mju1lwexotgtyzizzwy1yzqyzdm0xkeyxkfqcgdeqxvynjg2njqwmdq-_v1_sy1000_cr0015001000_al_

1917 (2019)

Filmov na tematiko prve svetovne vojne je relativno malo, še posebej v primerjavi z izdelki, ki se dotikajo obdobja njene “mlajše sestre” med letoma 1939 in 1945. Zato je tudi toliko bolj dobrodošlo, ko se na tržišču pojavi film, ki se dotika tega pogosto zanemarjenega in izredno krvavega poglavja zgodovine človeštva. Vojna drama 1917 britanskega režiserja Sama Mendesa, ki je bil zadnja leta poznan predvsem po filmih o tajnem agentu Jamesu Bondu, pred tem pa je pustil močan vtis z modernimi filmskimi klasikami (Revolutionary Road, American Beauty), v marsičem spominja na Nolanov vojni ep Dunkirk.

Oba filma se namreč distancirata od političnih komentarjev in natančnih razlag o samem poteku vojne in namesto tega v ospredje postavita usode vojakov, ki se znajdejo na bojišču so na lastne oči priča vojnim grozotam in posledicah, ki jih te pustijo tako na njih kot na civilnem prebivalstvu.

George MacKay and Dean-Charles Chapman in 1917 (2019)

Film ima sila preprosto zgodbo; v severni Franciji leta 1917 v enem samem neprekinjenem kadru sledimo dvema britanskima vojakoma na nevarni misiji; v enem dnevu se morata prebiti preko sovražnega ozemlja in tamkajšnji enoti predati sporočilo o umiku, preden več kot 1600 vojakov stopi v zasedo, katero pripravlja sovražnik. Za večjo dramatičnost mora zgodba imeti tudi nekaj osebne note; izkaže se, da se v enoti nahaja tudi brat enega od vojakov, zato je dirka s časom še toliko bolj napeta in pomembna.

1917 je tiste vrste film, v katerega temačno in zadušljivo vzdušje se lahko gledalec brez težav vživi, saj zaradi neprestanoma spremljajoče kamere dobi občutek, kot da se nahaja zraven glavnih dveh junakov kot nevidni tretji spremljevalec. Vključenost v dogajanje je še toliko večja, ker filmu uspe ustvariti čustveno vez med gledalcem in glavnima junakoma, še posebej po zaslugi duhovitih dialogov ter ganljivih osebnih izpovedih, ki služijo kot kontrast ponorelemu zunanjemu dogajanju.

George MacKay in 1917 (2019)

Nasploh je 1917 tehnično izredno impresiven film, ki uspe najti ravnotežje med vojnim spektaklom in človeško dramo. Zgodba sama po sebi ni nič posebnega in težko bi rekli, da postreže s kakšnimi presenetljivimi zasuki, filmu pa prav tako ne bi škodilo, če bi bil vsaj za petnajst minut krajši. Toda te napake ne odvrnejo od spoznanja, da film zgodbo izpelje na tak način, da gledalec pridobi pravo mero adrenalina kot tudi čustvene katarze, še posebej v izvrstnem končnem klimaksu. Odlične igralske predstave, občudovanja vredna zgodovinska natančnost in neredki trenutki visokega suspenza so še dodatni razlogi, da si je treba film ogledati na velikem platnu. Samo na tak način lahko gledalec vase posrka veličastnost prikazanih spopadov in vzdušje, ob katerem se bo počutil kot da je del filma.

1917 v žanru vojnih dram ne prinaša novosti in tudi sama tehnika spremljanja dogajanja preko neprekinjenega kadra je v svetu sedme umetnosti že dolgo prisotna. Toda samo mučno potovanje, polno umazanije, krvi in blata, je prikazano na tako avtentičen in prepričljiv način, da bo vsaj za dve uri pomislil, da se je tudi v resnici znašel na prvih frontnih linijah krvave 1. svetovne vojne.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *