1_mfdliccwgoi7fyzow2awwa

Barton Fink (1991)

Barton Fink (John Turturro) je mlad dramatik, ki sam zase pravi, da ustvarja za “običajnega človeka”. Prizadeva si, da bi se gledališka umetnost spustila iz pretencioznih artističnih višav in znova nagovorila ljudi, katerih glas je vedno preslišan. A globoko v sebi je Barton precej egoističen, nesamozavesten in predvsem zmeden nevrotik, ki uspe s svojo igro navdušiti občinstvo na Broadwayju, kmalu zatem pa ga pokličejo v Hollywood, da bi spisal scenarij za drugorazredni film o rokoborcu. Ob prihodu v peklensko vroč Los Angeles se nastani v hotelu Earle in spoprijatelji z zgovornim in prisrčnim zavarovalniškim agentom Charlijem (John Goodman), hkrati pa trči ob hudo ustvarjalno krizo, zaradi katere ne uspe spisati niti ene vrstice scenarija. Čas neusmiljeno teče, producenti čakajo na Bartonovo filmsko “mojstrovino”, ta pa kmalu spozna, da se mesto angelov počasi spreminja v pekel, čaka pa ga tudi šokantno soočenje s Charlijem, ki se ne izdaja za to, kar je.

Barton Fink (1991) - Backdrops — The Movie Database (TMDb)

Barton Fink, zamotana mojstrovina bratov Joela in Ethana Coena je nastala v času, ko sta se filmarja soočala z ustvarjalno blokado med rojevanjem scenarija za njuno gangtersko klasiko Millers Crossing. In tovrstne krize za umetnika vedno predstavljajo izredno bolečo izkušnjo, se zdi smiselno, da sta brata Coen te občutke spremenila v dobesedni pekel in tega še obarvala z močnimi satiričnimi podtoni. Barton Fink namreč ni zgolj film o umetniku, ki se boji, da je izgubil dar za pisanje, ampak izredno oster, nesramen in boleče iskren vpogled v površinskost filmske industrije, ki mlade in obetavne ustvarjalce dojema kot robo na tekočem traku in jim sčasoma odvzame vso voljo do svobodnega umetniškega izražanja. Zato ni presenetljivo, da Barton med svojo odisejado po Los Angelesu naleti na zadirčne filmske producente, zapite pisatelje in z njihove strani trpinčene tajnice. Izredno pomembni so tudi močni kontrasti med lokacijami; medtem ko so pisarne in vile hollywoodskih elit že skoraj kičasto urejene, nas umazana in zanemarjena notranjost hotela Earle, kjer se odvija glavnina filma, spomni na depresivno stanje ujetosti duha “vsakdanjega” človeka v metaforični / dobesedni pekel.

BARTON FINK (1991) | One Perfect Shot Database

Igralska zasedba ne bi mogla biti bolj popolna; John Turturro (ki je po mojem mnenju kriminalno podcenjen igralec) in John Goodman kot Barton in Charlie ustvarita prepričljivo prijateljsko kemijo, še posebej osvežujoče je gledati Goodmana, ki svojo tipično vlogo blebetavega in dobrosrčnega orjaka proti koncu spremeni v verjetno enega najbolj zastrašujočih filmskih “zlikovcev” z izredno tragičnim ozadjem. Brata Coen tako kot vedno poskrbita tudi za nekaj humorja, četudi je tega bistveno manj kot smo od njiju sicer vajeni, pa še ta je bolj nesramno zbadljiv kot pa namenjen zgolj sproščenemu sprožanju salv smeha. Odlični dialogi, močna simbolika, zaradi katere še danes mnogi film analizirajo do zadnje podrobnosti ter vzdušno apokaliptični soundtrack so še dodatni aduti moderne klasike, ki je tudi po 30 letih še vedno aktualna, provokativna in očarljivo surrealna izkušnja za gledalca.

Barton Fink (1991) | Screen Muse

Barton Fink ne bi mogel biti bolj popoln film. V slabih dveh urah ne postreže z nobenim odvečnim momentom in iz igralske zasedbe iztisne maksimum, hkrati pa gledalca popelje skozi moreč, zabaven in tesnoben labirinit, kjer je pot pomembnejša od cilja. Film pa je še toliko bolj pomemben, saj znova poudari, da je svet umetnosti lahko enako fascinanten, navdihujoč kot tudi zastrašujoč. Še posebej, če nimaš srca na pravem mestu. Večna mojstrovina.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *