71igbrwukrl-_sl1500_

Metropolis (1927)

Pri navajanju filmov, ki so s svojim nastankom zaznamovali svoje generacije, sočasno pa postavili tudi pomembne temelje, na katerih so gradili številni zanamci (zasedba Queen, robot C-3PO iz serije Star Wars, režiser Tim Burton itd.) in popularna kultura kot celota, nikakor ne smemo spregledati nemega filma Metropolis. Prvega polnokrvnega znanstvenofantastičnega filma, ki je luč sveta ozrl leta 1927 v weimarski Nemčiji, nastal pa pod režisersko taktirko Fritza Langa. Izdelka, pri katerem naj bi, čeprav je režiser kasneje to zanikal, sodelovalo več kot 35000 statistov. Poleg tega pa tudi stvaritve, ki je za svojo uresničitev potrebovala takrat neverjetnih pet milijonov rajhovskih mark (prib. 200 milijonov ameriških dolarjev); znesek, ki je skoraj pokopal produkcijsko hišo UFA.

Metropolis (1927)

Takratni konsenz veleva, da je kombinacija pionirskih ustvarjalnih pristopov in glasbene spremljave tista, zaradi katere je film to, kar je, saj bi bila lahko sama zgodba boljša. Morda res, saj gre za klasični dualizem. Za svet, kjer vladajoči prebivajo v dih jemajočih nebotičnikih, vladani pa so obsojeni na dno, kjer skrbijo, da status quo ne spremeni svojega teka. Vendar je ravno slednja tista, ki v kombinaciji z uvodnim dvojcem skrbi za večno aktualnost filma.

Metropolis (1927)

Distopična zgodba, postavljena v nikoli povsem razkrito leto, se odvija v razdeljenem mestu Metropolis, kjer poslovneži in ostali vodilni skrbno pazijo, da misli podrejenih ostajajo znotraj predvidenih okvirjev. Stvari se začno zapletati, ko sin poslovneža in “očeta” mesta Johanna Fredersena (Alfred Abel) med predajanjem užitkom sreča Mario (Brigitte Helm). Pripadnico nižjega sloja, ki se je v družbi skupine podhranjenih otrok prikradla v rajske vrtove in ki povzroči, da Freder Fredersen (Gustav Fröhlich) zapusti vsakodnevno udobje.

Spust na dno kmalu izgubi svojo nedolžnost, saj je protagonist kmalu priča eksploziji delovnega stroja in pojavu z njo povezanih žrtev. Dejanju, ki v kombinaciji s hladnim sprejemom očeta povzroči, da sin zamenja strani. Sočasno s Frederjevim prihodom se v podzemnih katakombah odvije tudi zbor delavcev, ki navdušeno prisluhnejo Mariinemu govoru o prihodu odrešenika.

Gustav Fröhlich in Metropolis (1927)

Človeka, ki bo združil obe strani družbenega konflikta. Nastopu, ki odigra ključno vlogo pri Frederjevemu dojemanju okoliškega sveta. Kajti slednji se ne najde zgolj v njenih besedah. Še več, iskra, ki je že od prvega srečanja tlela med protagonistom in Mario, zdaj zasije v polnem sijaju. Poleg vsega je tukaj še Johann, ki v sodelovanju z nekdanjim partnerjem njegove pokojne žene in Frederjeve mame, izumiteljem Rotwangom (Rudolf Klein-Rogge) skuje načrt za preprečitev morebitnega upora. Načrt, ki vsebuje tudi skrivno menjavo oblasti.

Film Metropolis tudi po skorajšnjih stotih letih ostaja nujno gledanje vsakega filmskega sladokusca. Pionirski ustvarjalni pristopi, vrhunska glasbena podlaga in igranje namreč že sami po sebi uspešno kljubujejo zobu časa in omogočajo, da film ne deluje zastarelo. Kot le še en zaprašen predstavnik danes že (skoraj?) pozabljene ere. Ker pa je v množico vključena še vedno aktualna zgodba, je vitalnost še toliko večja.

Prvovrsten predstavnik filmske smeri nemškega ekspresionizma.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *