Don't Forget To Breathe/Ne pozabi dihati

Ne pozabi dihati (2019)

Mladinski film je v domačem prostoru eden najbolj napačno razumljenih in pogosto podcenjenih filmskih žanrov. Zahvaljujoč komercialnemu uspehu skropucal tipa Gremo mi po svoje so mnogi prepričani, da si najstniško občinstvo ne zasluži nič več kot film, ki temelji na lenobnih šalah, cirkusanstvu, vulgarizmu ter slabo spisani zgodbi, ki je pogosto zgolj mašilo, ne pa nekaj, kar bi služilo svojemu namenu. Na srečo se tu pa tam še najdejo domači filmarji, ki mlajše občinstvo obravnavajo z dobršno mero spoštovanja ter odgovornosti; lep primer tovrstnih mladinskih filmov v zadnjih letih sta npr. Šterkov simpatični pustolovski triler Pojdi z mano in najnovejši celovečerec Martina Turka z naslovom Ne pozabi dihati. Slednji je počasna, umirjena, intimna in iskrena drama na temo težavnega odraščanja ter neukrotljivega mladega duha, ki posameznike pogosto privede v težave.

NE POZABI DIHATI | Bela Film | Film o skrivnostih poletja.

Turkov film je delno avtobiografski, saj ga je spisal in posnel na podlagi resničnega vrtinca čustev, ki ga je doživel v tesnem odnosu s svojim bratom. Glavni junak filma je sramežljivi najstnik Klemen (Matija Valant), sicer obetaven igralec tenisa, ki je močno navezan na svojega starejšega brata Petra (Tine Ugrin). Skupaj živita v majhnem podeželskem mestu s svojo mamo samohranilko (Iva Kranjc) in večino dnevov preživita skupaj na teniških treningih in turnirjih, večkrat pa tudi skupaj ušpičita kakšno lumparijo. Vendar pa se njun sprva trden odnos začne krhati, ko v Petrovo življenje vstopi vrstnica Sonja (Klara Kuk), s katero se spusti v razmerje. Peter nenadoma nima več časa za Klemna, ta pa se ob tem sooči z občutki izdaje, ljubosumja, sovraštva in konflikte zaljubljenosti. Film tako izpostavi za mlajše občinstvo precej občutljive problematike, o katerih pa se je vedno vredno pogovarjati; ljubosumje kot rezultat čustvene odrinjenosti posameznika, njegov strah pred zavrnitvijo, čustvena občutljivost, ki pogosto vodi v številna nepremišljena dejanja in strah pred minljivostjo.

Ne pozabi dihati, nov slovenski film v nastajanju - RTVSLO.si

Ne pozabi dihati je navkljub preprosti zgodbi precej nenavaden film, saj prepleta žanr mladinske drame z elementi pripovedne tehnike t.i. filmskega ekspresionizma, katerega se pogosto poslužuje Terrence Mallick. To pomeni, da Turkov film odlikujejo počasen tempo ter močna osredotočenost vsakdanje naravne pojave (od razburkane gladine reke pa vse do mirnega šelestenja listja na poljih), ki na simbolni ravni skušajo zajeti občutja glavnih junakov in predvsem njihove čustvene pretrese. Turk s tem ustvari prav poseben kontrast med emocionalno napeto zgodbo ter idiličnostjo podeželskega okolja, v kateri se odvije glavnina filma. In četudi film odlikuje počasen tempo in zanašanje na podobe (dialogi so sicer prisotni, vendar jih je za žanr mladinskega filma zelo malo), je precej uspešen pri nagovarjanju mlajšega občinstva in ga vzpodbudi k tehtnemu razmisleku o problematikah, ki niso vezane zgolj na obdobje odraščanja, ampak nas praktično spremljajo skozi celotno življenje. Ta rezultat pa seveda ne bi bil dosežen brez odličnih igralskih predstav, še posebej osrednje trojice, ki uspe ranljivosti svojih likov tudi v najbolj neprijetnih trenutkih predstaviti na všečen način.

Ne pozabi dihati - Kulturni dom Krško

Ne pozabi dihati je film, ki resda ni za vsakogar, vendar pa doseže svoj namen s svojim iskrenim, odgovornim in sočutnim prikazom strahov in pogosto nerazumljenih notranjih konfliktov, s katerimi se soočajo najstniki v najbolj težavnem obdobju odraščanja. Kar pa je najbolj pomembno; režiser Turk ceni mlajše občinstvo in ga ne želi zabavati, temveč poučiti o pasteh življenja, pri tem pa ne izpade niti malo pretenciozno, dolgočasno ali vzvišeno.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *