mv5byzrjowq2ztutmgixny00otviltgzmgetnjmwotjimwvkowm5xkeyxkfqcgdeqxvynjq2nda2odm-_v1_sy1000_cr0016521000_al_

Rear Window (1954)

Radovednost je ena ključnih lastnosti, ki že leta ženejo človeštvo. Nenehna želja po tem, da bi vedeli več. Po tem, da bi šli še korak dlje kot predhodniki. Večno Iskanje nečesa novega, ki je pripeljalo do zajetnega kupa odkritij. Poleg tega pa sprožilo tudi cel kup dogodkov, ki bi se jim lahko izognili, če bi pravočasno zatrli svojo radovednost.

Kje je meja? Kdaj smo lahko radovedni in kdaj je bolje, da svoja vprašanja zadržimo zase? Kako je s posledicami? Takšna in podobna vprašanja je s filmom Rear Window gledalcu skušal zastaviti tudi režiser sir Alfred Hitchcock. Z izdelkom, ki je nastal ob pomoči scenarista Johna Michaela Hayesa in njegove priredbe kratke zgodbe It Had to Be Murder. Dela, pod katerega se je leta 1942 podpisal Cornell Woolrich. Pri omenjanju filmskih znamenitosti, povezanih s filmom, velja omeniti tudi, da gre za stvaritev, ki je bila v celoti posneta na enem samem prizorišču in ki jo poleg The Man Who Knew Too Much (1956), Rope (1948), The Trouble with Harry (1955) in Vertigo (1958) uvrščamo v skupino t. i. Hitchcockovih izgubljenih filmov. Kajti režiser je kmalu po njihovih izidih odkupil njihove pravice in jih za več let umaknil iz obtoka.

Grace Kelly and James Stewart in Rear Window (1954)

V filmu lahko spremljamo profesionalnega fotografa L. B. “Jeffa” Jefferiesa (James Stewart), ki v svojem stanovanju okreva za posledicami zlomljene noge. Čas si krajša tako, da opazuje svoje sosede, ki imajo zaradi vročinskega vala odprta svoja dvoriščna okna. Dolgotrajno opazovanje mu omogoči, da se podrobneje seznani z njihovimi vsakodnevnimi navadami, na podlagi katerih jim nato podeli tudi vzdevke. Plesalka “gospodična Torso”, samska ženska “gospodična Lonelyhearts”, skladatelj-pianist in več zakonskin parov; mladoporočenca, par srednjih let z majhnim psom, ki rad koplje po cvetličnem vrtu in zakonca Thorwald.

Raymond Burr, Iphigenie Castiglioni, Georgine Darcy, Jesslyn Fax, and Jack Stoney in Rear Window (1954)

Poleg tega sta tukaj še Jeffova negovalka Stella (Thelma Ritter) in njegovo dekle Lisa Fremont (Grace Kelly), ki bi rado omožilo protagonista, čemur slednji zaradi različnih življenjskih slogov ni najbolj naklonjen. Ustaljen življenjski ritem je prekinjen, ko se stanovanja Thorwaldovih zasliši ženski krik, soprog Lars pa opravi več nočih izhodov iz stanovanja. Ali je šlo pri vsem skupaj zgolj za nesrečen splet dogodkov, saj se že čez nekaj dni pojavi razglednica, ki jo je podpisala gospa Thorwald? Slednjemu pritrjuje tudi Jeffov prijatelj in detektiv Tom Doyle (Wendell Corey).

Grace Kelly in Rear Window (1954)

Z Rear Window je režiserju uspelo ustvariti brezčasen izdelek, ki tudi po skorajšnjih sedmih desetletjih še vedno ostaja izredno gledljiv. Pionirski ustvarjalni pristopi, značilen hitchcockovski humor in vrhunska izvedba igralske ekipe gledalca skozi protagonistove oči zastavijo moralno dilemo. Kdaj je radovednost, kot je bila Jeffova upravičena in kdaj je bolje, da se posameznik briga zase? Pretirano kukanje na sosednjo stran žive meje lahko hitro pripeje do stvari, ki si jih nismo želeli videti.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *