intermission

Intermission (2003)

Režiserski prvenec Johna Crowleyja, ki bi ga lahko označili za križanec med črno komedijo in kriminalnim trilerjem, dodatno začinjen z elementi dokumentarnih filmov, je luč sveta ogledal 23. avgusta 2003. Filmov scenarij je ustvaril Mark O’Rowe, produkcijo pa so prevzeli Stephen Woolley, Neil Jordan in Alan Moloney.

Kerry Condon and Colin Farrell in Intermission (2003)

Izdelkovo večplastno zgodbo začenja Lehiff (Colin Farrell), ki se v bližnji trgovini spogleduje s prodajalko. A njegovo početje še zdaleč ni romantično naravnano, saj je zadnja že naslednjo sekundo deležna konkretnega udarca v obraz. Gre namreč za rop. Poleg Lehiffa sta v filmu prisotna tudi John (Cillian Murphy) in Deirdre (Kelly Macdonald). Zmedeni dvojec, ki se je pred kratkim razšel, in se tako ali drugače skuša premakniti naprej. Si zaceliti rane. Sprva ločeni zgodbi se kmalu začneta povezovati v skupno celoto, ki se ji kmalu pridruži še Mick (Brian F. O’Byrne). Odpuščeni, a nedolžni, voznik mestnega avtobusa, ki je zaradi nadlegovanja lokalnega pobalina na dolžnosti povzročil hudo prometno nesrečo. Vmes se vmeša še detektiv Jerry Lynch (Colm Meaney), ki svoje delo jemlje preresno, in si na vsak način želi postati televizijska atrakcija. Celo tako zelo, da se spoprijatelji z novinarjem, in ga prepriča, da pripravi nekoliko bolj “surov” prispevek o njegovem delu. In da je zmešnjava še večja, se John, Mick in Lehiff odločijo, da bodo oropali banko, kjer dela Deirdrein novi fant Sam (Michael McElhatton), njo pa zajamejo za talko.

Movies You Might Not Have Seen: Intermission (2003) | FilmInk

Film Intermission (2003) tudi po preteku skorajšnjih dveh desetletij ostaja presenetljivo gledljiv produkt svojega časa. Kajti gre za vedno aktualno zgodbo o posameznikih z nižjih delov družbene lestvice, ki skušajo preživeti. Pa čeprav morajo pri tem (pogosto) prekršiti celo kopico zakonov. Za nekaj, kar bi se lahko zgodilo v vsakem mestu. V vsakem okolju z družbeno razslojenostjo. K ohranjanju filmove vitalnosti veliko prispevajo tudi igralci sami, za katere se zdi, da so uživali vsako minuto. Spontano, a ne preveč sproščeno. Morda tudi lastnost, ki je igralcem omogočila nadaljnje nastope v mednarodno uspešnih filmih; npr. 28 Days Later (Murphy), The Commitments (Meaney) in In Bruges (Farrell).

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *