cmbyn-feature_1000_420_c1

Call Me by Your Name (2017)

Ob ogledu filma Call Me By Your Name sem nemudoma potegnil mnoge vzporednice z lanskoletno zmagovalko na Oskarjih, lirično dramo Moonlight; oba izdelka se namreč na izredno melanholičen ter tenkočuten način osredotočata na odraščanje najstnikov, ki sta se tekom življenja prisiljena soočiti s svojo drugačnostjo in jo tudi sprejeti. Call Me By Your Name v ospredje postavi 17 – letnega Elia, ki leta 1983 s svojimi starši preživlja poletne počitnice v Italiji, pri tem pa se nehote zaplete v strastno razmerje z očetovim univerzitetnim asistentom Oliverjem, vendar pa tok časa poskrbi, da njuna sprva lahkotna poletna romanca preraste v pravo ljubezen z žal omejenim rokom trajanja. Zgodba kot taka ne predstavlja novosti, vendar pa pričujoči film – tako kot lanskoletna mojstrovina Moonlight – dokaže, da lahko že večkrat videno vsebino predstaviš na izvirne in domiselne načine. Režiser Luca Guadagnino tako ustvari lirično romantično dramo, ki postreže s hkrati preprostimi in čudovtimi prizori idiličnega italijanskega podeželja, kjer se zdi, da se je čas ustavil. Na takšen način se odvija tudi Elijeva in Oliverjeva zgodba; z umirjenim tempom, duhovitimi dialogi in odličnimi igralskimi kreacijami, še posebej Timotheéja Chalameta in Arnieja Hammerja. Njuna romanca izpade prepričljivo, saj Gudagnino veliko časa nameni razvoju odonsa, ki je sprva zaznamovan s cinizmom, zadregami in humornimi vložki, kasneje pa se napolni z iskrenimi emocijami. Call Me By Your Name je ganljiva, mestoma zabavna in ravno prav provokativna in z izvirnim simbolizmom napolnjena drama, ki jo gledalec zlepa ne pozabi. Mojstrovina.

Rezultat iskanja slik za call me by your name

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *