d7bd5ca01dee19798baee2f2008b7b8f

Nomadland (2020)

Nomadland, sicer tretji celovečerec režiserka Chloe Zhao, je eden od tistih filmov, ki so ugledali luč sveta z relativno malo pompa (kar je razumljivo, saj gre za “majhen” film v primerjavi z orjaško hollywoodsko visokoproračunsko produkcijo) in nemudoma osvojil srca mnogih kritikov in gledalcev po vsem svetu. Odziv sicer ni presenetljiv, saj film razgalja delček življenja tistih, ki so sicer prisotni v naši družbi, vendar jim iz takšnih ali drugačnih razlogov ne namenjamo veliko oz. dovolj pozornosti. Govora je o t.i. nomadih, ljudeh, ki živijo na cesti oz. ljudeh, katerim cesta predstavlja edini dom. Mednje spada tudi glavna junakinja filma, požrtvovalna Fern, ki leta 2011 zaradi posledic svetovne gospodarske krize izgubi službo v gradbenem podjetju, in z njo celotno premoženje, hkrati pa preboleva nedavno smrt svojega moža. Edino, kar ji preostane, je to, da se s skupino nomadov prevaža po Ameriki v starem kombiju in skuša preživeti z opravljanjem slabo plačanih in težaških del. Fern tako ni nomadka po lastni želji, ampak bolj zaradi tega, ker jo je življenje v to prisililo.

nomadland-frances-mcdormand-banner - Awardsdaily - The Oscars, the Films  and everything in between.

Tisto, kar pri filmu Nomadland najbolj pade v oči, je predvsem režiserkina vizija Amerike v prvih letih po izbruhu gospodarske krize. Ta je zaradi nenadnega kolapsa ekonomije življenje mnogim obrnila na glavo in pahnila v mučno eksistencialno stisko, občutki nemoči, obupa in brezizhodnosti pa so prišli močno do izraza. Zato ne preseneča, da je Amerika v Nomadland večinoma prikazana kot prostrana puščava, kjer se zdi, da liki (med igralci je tudi veliko resničnih nomadov, kar film dela še toliko bolj avtentičen) brezciljno potujejo od ene točke do druge z namenom, da bi preživeli. Drugače povedano; Amerika v pričujočem filmu izgleda kot kulisa iz kakšnega postapokaliptičnega filma, kot svet, prizadet od katastrofe, od katere se nihče ni povsem opomogel. Temu primerno je tudi glavna junakinja pasivna, zadržana in vdana v usodo, vendar pa se hkrati ne odpove tistim drobnim trenutkom človečnosti in upanja, ki jo držita pokonci in vodita skozi puščavo. Ob tem velja še omeniti fenomenalno igro sicer vedno odlične Frances McDormand, ki tokrat postreže z eno od svojih najboljših predstav v karieri; njena preprostost, tiha uglajenost ter oči, iz katerih je moč razbrati njeno moč po preživetju, naredijo iz Fern lik, s katerim se takoj poistovetimo.

NOMADLAND Trailer: Frances McDormand Hits the Road as a Nomad in  Award-Winning Indie Film | VIMOOZ

Zna se zgoditi, da bo nekatere gledalce zmotilo to, da film nima klasično zastavljene zgodbe z začetkom in koncem, temveč se osredotoča na nizanje kratkih vinjet iz Ferninega življenja, njenih stikov z ostalimi nomadi, odtujenimi družinskimi člani ter mnogimi trenutki ujetosti v težaški vsakdanjik vse bolj izčrpanega delavskega razreda. Nomadland je film občutkov, kot otožna pesem, ki spremlja gledalca in glavno junakinjo skozi puščavo v upanju, da se nekje le nahaja prostor, obsijan s simbolično lučjo upanja. Zhaova na srečo izvrstno izkoristi minimalističnost zgodbe s čudovitimi panoramskimi posnetki sicer enolične puščavske pokrajine ter iskrenim pristopom do razgaljanja življenja pozabljenih in na rob družbe odrinjenih ljudi. Režiserka to počne sofisticirano, brez pokroviteljske in samopravičniške drže in z iskrenostjo, še posebej, ko izpostavlja tako prednosti kot slabosti nomadskega življenja. Da, življenje na cesti prinaša popolno svobodo in neodvisnost od ostalega sveta, žal pa je cena revščine in brezizhodnosti še toliko večja.

Nomadland | Viennale

Leto 2020 je bilo morebiti leto koronavirusa, zaprtja kinodvoran in stagniranja filmske industrije, predvsem na ravni produkcije orjaških visokoproračunskih spektaklov. A hkrati je bilo leto 2020 eno ključnih za prihodnji razvoj sedme umetnosti; bili smo namreč deležni velikega števila filmov, kjer so vajeti v rokah držale ženske, kar je pohvale vredno dejstvo. Nomadland je eden od vrhuncev tega osvežujočega vala, Zhaojeva pa skupaj s kolegicami kot so Kelly Reichardt, Elizo Hitman, Jennifer Kent in Debro Granik predstavlja prihodnost filma, ki bolj kot na eksplozije in cenen humor prisega na močno zgodbo in like, s katerimi se gledalec brez težav poistoveti.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *