02-l_d40bj0u

Polsestra (2019)

Damjan Kozole je eden najbolj produktivnih slovenskih filmarjev, ki zaradi pogostega zatekanja k minimalizmu vedno znova dokazuje, da lahko iz malega ustvariš veliko in pri gledalcu pustiš boljši vtis kot pri marsikaterem visokoproračunskem poflu. Lep primer tega je romantična drama Za vedno iz leta 2008, ki jo je Kozole posnel kar v svojem stanovanju, podobna ekonomičnost pa je razvidna tudi v njegovem najnovejšem filmu, komični drami Polsestra. Tokrat je večina dogajanja znova postavljenega v stanovanje, tokrat v majhno, utesnjeno in neurejeno najemniško stanovanje sredi Ljubljane, v katerem obtičita Irena in Neža, odtujeni polsestri iz Izole; Irena je frizera, ki se želi ločiti od svojega nasilnega in posesivnega moža, Neža pa je upornica brez razloga, ki želi študirati komunikologijo, vendar pri tam naleti na cel kup finančnih težav. V katero smer cilja film, je jasno; Irena in Neža sta polsestri, ki se ne nujno sovražita, hkrati pa ne hrepenita po medsebojnem druženju, še posebej zato, ker druga do druge gojita potlačene zamere iz preteklosti, ki se kakopak projecirajo v njuno ne ravno blestečo sedanjost. Na nek način bi lahko rekli, da se Polsestra poslužuje formule “buddy-buddy” komedij o nenavadnih parih, ki se navkljub osebnostnim razlikam uspejo naučiti živeti drug z drugim, le da Kozole to preverjeno formulo uporabi na bistveno bolj prizemljen, realističen in trpek način. Ker se dogajanje vrti okoli glavnih junakinj, je uspeh filma odvisen tudi od kvalitete igralskih nastopov; Urša Menart, sicer režiserka moderne klasike Ne bom več luzerka, je simpatično hladna kot zadržana Irena, srčiko filma pa predstavlja odlična Liza Marijina, ki očara kot gobezdava, impulzivna in s strupenim jezikom zaznamovana Neža. Ker so igralske predstave več kot solidne in glavni junakinji simpatični ter življenjski, se gledalec brez težav poglobi v njuni težavni življenji in ju spremlja vse do grenkosladkega konca. Večjih napak film nima, razen morebiti nekoliko okornega tempa v prvi polovici, ki pa na srečo v nadaljevanju vendarle uspe pridobiti na dinamiki. Presenetljivo dobre predstave stranskih igralcev (še posebej Jurija Drevenška), miks človeške drame in vsakdanjega humorja ter močan scenarij z odlično spisanimi dialogi naredijo iz filma Polsestra izkušnjo, ki je vredna vsaj enkratnega ogleda, pa četudi ob koncu dneva ne bo ravno spremenila vašega življenja.

Polsestra – Kinodvor

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *