psychosynthesis_still_14

Psychosynthesis (2020)

Psihosinteza je opisana kot psihologinja upanja. Gre za poseben psihološki pristop s trdnim prepričanjem, da je vsaka oseba, stvar ali dogodek na tem svetu s točno določenim namenom. To našim življenjem daje nek globji smisel, ki si ga prizadevamo doseči. Psychosynthesis, majhen neodvisen psihološki triler, sicer izhaja iz omenjenih prepričanj, vendar so ta nekoliko bolj temačna in ne nujno odrešilna za glavno junakinjo, mlado ženo in mater Alice, ki čaka na zahtevno operacijo presaditve bolnega srca. Tri mesece kasneje se z novim srcem neznanega donatorja vrne domov, vendar namesto topline občuti nerazložljivo odtujenost od moža in hčerke, nekega dne pa se brez pravega razloga pojavi pred pragom hiše Michaela, ki preboleva smrt svojega dekleta, genialne, vendar osebnostno problematične skladateljice, ki je umrla v nepojasnjenih okoliščinah. Da Alice nosi srce mrtvega dekleta, verjetno ni treba poudarjati, saj je to razkrito že v prvi polovici filma, preostanek pa razgali psihični kolaps glavne junakinje, ki začne preko “tujega” srca posvajati težavnost osebnost, spomine in življenje svoje donatorke, hkrati pa se zaplete v razmerje z Michaelom. Kar je pri pričujočem filmu najbolj impresivno, je to, da je navkljub majhnemu proračunu in omejenim lokacijam (film se v celoti odvija v notranjosti dveh hiš) postreže s privlačno fotografijo, vzdušno morečo arthouse estetiko in atmosferično glasbo, ki pričara bistveno bolj prepričljivo vzdušje kot filmi, posneti z bistveno več denarja. S skromnimi 70. minutami, kolikor film traja, zgodba pelje gledalca skozi skrivnosten svet, ki bo pisan na kožo oboževalcem Davida Lyncha in Arija Asterja, zaradi zgolj štirih osrednjih likov pa ima film dovolj časa, da se posveti vsakomur izmed njih in mu – v skladu z naslovom – daje določen pomen znotraj zgodbe. Psychosynthesis ima sicer določene nerodnosti (še posebej v precej neizrazitem epilogu) in pusti veliko stvari odprtih, hladen in odtujen svet, v katerem se film odvija, pa zna marsikaterega gledalca tudi odvrniti, večjih napak pa film nima. Če nič drugega, je film zgovoren dokaz, da lahko tudi z malo denarja ustvariš povsem gledljiv in kvaliteten izdelek.

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *