falling-a-poignant-trailer-for-the-first-production-of-viggo-scaled-1

Falling (2020)

Falling predstavlja režijski prvenec igralca Vigga Mortensena, ki je film tudi spisal in v njem odigral glavno vlogo, zato lahko izdelek označimo za njegov življenjski projekt. Mortensen je tokrat John Peterson, gej v srednjih letih, ki skupaj s svojim možem živi v sončnem Los Angelesu in katerega mirno življenje razburi prihod njegovega jezikavega, neotesanega in homofobnega očeta Willisa (tekom svoje kariere vedno nekoliko podcenjeni Lance Henriksen, ki tokrat vendarle dobi priložnost, da zasije), ki ga na stara leta dajejo demenca in osamljenost. Film na strukturni ravni lovi vzporednice med sedanjostjo in preteklostjo; slednja je kakopak prikazana skozi nenadne flashbacke, ki po drobcih predstavljajo Johnovo težavno otroštvo in njegov zapleten odnos z očetom, tipičnim konzervativnim nergačem. Falling je intimna družinska drama o krpanju odtujenih odnosov, sprejemanju drugačnosti in predvsem odpuščanju, ki pa glede na okvirni zaplet (konflikt med gejem in njegovim starokopitnim očetom) obljublja tipično hollywoodsko politično korektno limonado, namenjeno pridiganju in usmerjeno v poenostavljeno razumevanje sicer kompleksnih problematik kot sta homofobija, medgeneracijski razkol in – kot že rečeno – naš odnos do drugačnosti. Mortensenov režijski prvenec se sicer tej pasti ne uspe docela izogniti, vendar je navkljub temu še vedno iskrena, dobronamerna, neškodljiva in odlično odigrana drama, ki vse svoje adute polaga v talent glavnih igralcev; Mortensen je kot John uglajeno zadržan in potrpežljiv, medtem ko Henriksen bruha zmerljivke in s svojo sicer pasivno prezenco deluje zelo napadalno. Oba igralca svoje delo opravita z odliko in tudi film kot celota uspešno lovi ravnotežje med realizmom ter sentimentalnostjo, nikoli ne zapade v pretiravanje in gledalca uspe ganiti s pristnimi emocijami. Film ima za prvenec tudi nekaj napak, še posebej, ko skuša Mortensen na vsak način pustiti močan vtis z artističnimi vložki (npr. nenadni rezi, ki preskakujemo med preteklostjo in sedanjostjo, znajo ritem določenih kadrov malce zmotiti), nekateri liki bi potrebovali več razvoja, da bi pustili trajnejši vtis na gledalca, prav tako pa je igra mlajših igralcev na trenutke nekoliko vprašljiva. Falling navkljub napakam, ki sicer niso usodne, uspe prepričati zavoljo odličnih igralskih predstav Mortensena in Henriksena ter ravno pravšnje dobe hollywoodske sentimentalizma in grobe realnosti.

Padati (Falling) | Koridor – križišča umetnosti

IMDb
Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *