mv5bmje4nzgznzewml5bml5banbnxkftztgwmtmzmde0nje-_v1_

Room (2015)

Room se začne s skrivnostno premiso, ki nas dobesedno izolira od zunanje resničnosti; mlado dekle Joy in fantek Jack, za katerega se izkaže, da je njen sin, živita sama v manjši sobi. Na vsake toliko časa ju obišče možakar in jima prinese osnovne potrebščine za preživetje. Kmalu je razvidno, da Joy in Jack v resnici prebivata v vrtni lopi kot ujetnika neuravnovešenega ugrabitelja. Joy se z nastalo situacijo sooči tako, da svojega sina prilagodi na življenje v sobi, ki pravzaprav predstavlja njun edini stik z resničnostjo. Ko jima po spletu srečnih okoliščin vendarle uspe uiti, sta vržena v nov svet, ki je tuj in grozljiv predvsem Jacku oz. “otroku sobe”. Glavnina filma se torej ne ukvarja s samo ugrabitvijo, ampak predvsem s prebolevanjem in iskanjem novih življenjskih poti obeh ujetnikov, ki dobita občutek, kot da je meja med resničnostjo sobe in zunanjim svetom povsem zabrisana. Z drugimi besedami; kjer se večina filmov o ugrabitvah konča, se Room šele dobro začne, saj je osrednji konflikt zgodbe predvsem ganljiv prikaz vse prej kot enostavnega življenja dveh nesrečnih duš, ki se morata prilagoditi novemu življenju na svobodi, vendar pa so spomini na “sobo” še vedno preveč živi. Ta izredno zapletna in pogosto spregledana problematika je v pričujočem filmu prikazana prizemljeno in čustveno, še posebej po zaslugi odličnih igralskih predstav Brie Larson in Jacoba Tremblayja. Film se sicer ne uspe docela izogniti sentimentalnosti in nekatere zaplete pusti viseti v zraku (npr. Jackov oče ne more sprejeti otroka v svojo bližino, saj v njej vidi zgolj njegovega ugrabitelja), vendar je kot celota čustven vpogled v večpomenskost besede ujetništvo.

Review: 'Room,' Mother and Child in 100 Square Feet - The New York Times

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *