mv5bmznhzdkzmzytnmy2ny00ywy5ltg4yjatntflmza2odqxmtcxxkeyxkfqcgdeqxvymtkxnjuynq-_v1_

House of Gucci (2021)

Režiser Ridley Scott je pri svojih 83 letih še vedno v zavidljivo dobri kondiciji, saj je gledalcem letos namenil kar dva filma; zgodaj jeseni srednjeveški ep The Last Duel in tik pred začetkom veselega decembra biografsko dramo House of Gucci. Slednja prikazuje družinske razprtije znotraj vplivnega modnega imperija Gucci s poudarkom na močni vpletenosti Patricije Reggiani, nekakšne “črne vdove” družine, ki se je poročila z Mauricijem, sinom edincem Rodolfa Guccija, kateri njunega zakona sprva ni odobraval, a si je tik pred smrtjo premislil in Mauriciju predal svoj imperij v njegove roke. S tem znamka Gucci postane popkulturni modni fenomen, finančni uspeh in vpliv pa sčasoma splete mrežo prevar, ljubosumja, finančnih goljufij in sporov z Mauricijevim stricem in nečakom Paolom. House of Gucci je – verjetno tematiki primerno – bizaren film, ki bi ga najlažje opisali kot visokoproračunsko žajfnico, ki poka od melodramatičnosti, načičkanosti, teatralnih igralskih predstav (še posebej Jareda Leta v vlogi Paola, za katerega ni povsem jasno, če bi ga uvrstili v kategorijo očarljivo čudaškega ali preprosto nevzdržno katastrofalnega) in po hollywoodsko senzacionalističnega preoblikovanja resnične zgodbe. Zdi se, da je s pričujočim filmom Scott skušal doseči isti nivo ekscesnosti in pretiravanja kot Martin Scorsese v komediji The Wolf of Wall Street, takšen pristop pa bi znal razdeliti gledalce. Pa vendar je House of Gucci tiste vrste film, ki s svojim bizarnim tonom na začetku odbija, kasneje pa se gledalec nanj privadi in celo začne uživati, če je pri tem seveda pripravljen sprejeti določene kompromise. Dogodki v filmu so pogosto posredovani brez globjega vpogleda vanje, večina likov je stereotipno karikaturnih, na več mestih se zdi, da se zgodba hkrati vleče kot tudi drvi mimo, že omenjena teatralna igra pa je vsaj fascinantno pretirana z izjemo Lady Gaga v glavni vlogi Patricie, ki edina preseže karikaturnost lastnega lika in temu doda veliko globine. House of Gucci je kot biografska drama sila povprečen izdelek, ki ponudi zelo skop vpogled v resnično dogajanje, toda če jo gledalec vzame kot kompetentno in kratkočasno imitacijo melodramatičnih telenovel tipa Santa Barbara, kjer je gledati bogataše, ki se koljejo med seboj, svojevrstni užitek, bo v filmu užival. Za kakšen bolj realističen vpogled pa bo treba podatke iskati kje drugje.

House of Gucci (2021) - Changes — The Movie Database (TMDB)

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *