04-l

Nekoč so bili ljudje (2020)

Tretji celovečerni film Gorana Vojnovića se začne na koncu; dva moška se s tovornjakom peljeta v neznano. Nato se zgodba pomakne za teden dni nazaj in šele tedaj se film Nekoč so bili ljudje šele v resnici začne; izkaže se, da sta možakarja dobra prijatelja Leo in Vučko, ki se soočata s finančnimi in zasebnimi težavami. Ko banka dvojici odkloni posojilo za obnovo njune restavracije, Leo naveže stik s svojim prevarantskim kolegom Giannijem, ki mu obljubi dobro plačilo za preprosto nalogo; ukrasti mora njegov tovornjak, s katerim bo Gianni dobil denar od zavarovanja. A kot je moč pričakovati, se dvojica po spletu nesrečnih okoliščin znajde sredi težavne situacije, ko ukradeta napačen tovornjak, v katerem pa se še povrhu tega nahaja manjša skupina beguncev. Če je Vojnović s prejšnima filmoma Piran / Pirano in Čefurji raus pustil nekoliko mlačen vtis, je Nekoč so bili ljudje njegov najbolj dodelan celovečerec, ki se kompetentno spogleduje z elementi kriminalke in filma noir, četudi je še vedno močno osredotočen na človeško dramo, začinjeno z močnim družbenim komentarjem o vedno aktualni migrantski problematiki. Ta je bila sicer obdelana že v številnih filmih, a posebnost Vojnovićevega filma je, da se ne osredotoča toliko na same migrante, temveč bolj na posledice, ki jih njihov brezizhodni položaj pusti na tistih, ki v njihova življenja sprva niso vpleteni. Vojnovićevi migranti so večino filma nevidni in prisotni zgolj preko dialogov med glavnima junakoma in zadušljivih glasov iz notranjosti tovornjaka, medtem ko se svet zunaj vozila drastično spreminja, še posebej za Lea in Vučka, ki ju odlično odigrata Francesco Borchi in Moamer Kasumović. Film odlikuje tudi odlična kamera, zgodbi primeren počasen tempo, ki se dobro prepleta s hladnim oz. temačnim vzdušjem, zgodba pa je strukturirana brez odvečnih mašil in vključuje dovolj emocij in suspenza, da nemudoma zbudi gledalčevo pozornost. Škoda le, da se film ne uspe docela izogniti nekaterim luknjam v zgodbi in žanrskim klišejem ter postreže z nekoliko predvidljivim in skoraj sentimentalnim epilogom. A nobena napaka ni preveč usodna, da Nekoč so bili ljudje ne bi več kot uspešno opravil svoje poslanstvo in nagovoril občinstvo z razsežnostmi večno prisotne migrantske problematike.

Dve premieri slovenskega celovečernega filma - Val 202

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *